| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 39
First pagePrevious page1234Next pageLast page
1.
Stališča učencev do športa glede na spol in starost
Sara Mernik, 2020, master's thesis

Abstract: Namen magistrskega dela je bil ugotoviti stališča otrok do športa glede na spol in starost, zanimale so nas športne dejavnosti, s katerimi se ukvarjajo, trajanje in pogostost izvajanja športnih dejavnosti, prostočasne aktivnosti, okoljske spodbude za ukvarjanje s športnimi dejavnostmi, motivi za ukvarjanje ter vzroki za neukvarjanje s športom in najljubše športne panoge ter čas namenjen izvajanju teh panog v šolah. Vzorec je zajemal 441 otrok, od tega 212 dečkov in 229 deklic, ki obiskujejo osnovne šole po Sloveniji. Razlike v pogostosti izvajanja športnih dejavnosti in trajanju športnih dejavnosti ter razlike v trditvah smo preverjali s t-preizkusim za neodvisne vzorce. Statistično značilne razlike smo ugotavljali na ravni tveganja 0,05. Rezultati raziskave kažejo, da dečki in deklice v klubih ali društvih trenirajo različne športe, do razlik pa prihaja tudi v trajanju in pogostosti izvajanja športnih dejavnosti. Dečki in deklice prav tako ne izbirajo enakih prostočasnih aktivnosti, razlikujejo pa se tudi njihovi motivi za ukvarjanje s športom, ugotovljene so bile tudi nekatere razlike v priljubljenosti panog iz Učnega načrta za predmet Šport in izvajanju le-teh. Dečki se v primerjavi z deklicami bolj pogosto in za dlje časa posvečajo športnim dejavnostim, medtem ko deklice pogosteje obiskujejo glasbeno šolo in prebirajo knjige.
Keywords: gibalna dejavnost, učenci, motivacija
Published: 17.09.2020; Views: 282; Downloads: 135
.pdf Full text (2,22 MB)

2.
Povezanost sestave telesa in športne aktivnosti v 4., 5. in 6. razredu osnovne šole pri dekletih
Anja Žitek, 2020, master's thesis

Abstract: Namen magistrskega dela je primerjava telesne sestave in telesnih razsežnosti med nizko, srednje in visoko športno aktivnimi dekleti, starimi med devet in enajst let, glede na njihovo telesno sestavo. V raziskavo je bilo vključenih 163 deklet drugega vzgojno-izobraževalnega obdobja. Raziskava je bila opravljena na osmih mestnih, primestnih in vaških osnovnih šolah Severovzhodne Slovenije. Telesno težo, telesno višino, podkožno maščevje in kožno gubo tricepsa smo izmerili s standardnim antropometrijskim inštrumentarijem. Z analizatorjem sestave telesa smo pridobili podatke o telesni sestavi merjenk – o deležu vode, proteinov in mineralov v njihovem telesu. Podatke o športni aktivnosti merjenk smo pridobili z vprašalnikom ugotavljanja športne aktivnosti otrok. Za ugotavljanje statistično značilnih razlik v telesnih značilnostih in telesni sestavi merjenk smo uporabili enosmerno analizo variance (ANOVA) ter Scheefejev post-hoc test. Rezultati so pokazali, da obstajajo statistično značilne razlike med nizko, srednje in visoko športno aktivnimi petošolkami v vsebnosti mineralov v telesu. Dekleta, ki so srednje aktivna, imajo več mineralov v telesu kot tista, ki so nizko ali visoko aktivna. Petošolke, ki so srednje športno aktivne, imajo prav tako več podkožnega maščevja kot tiste, ki so nizko ali visoko športno aktivne. Ugotovitve kažejo, da pri petošolkah obstajajo statistično značilne razlike v telesni teži in kožni gubi tricepsa.
Keywords: morfološke značilnosti, merjenje telesnih razsežnosti, gibalna dejavnost, deklice.
Published: 09.06.2020; Views: 296; Downloads: 40
.pdf Full text (910,94 KB)

3.
Učinkovitost programa strnjene vadbe osnovnih odbojkarskih prvin v petem razredu osnovne šole
Zala Gracej, 2020, master's thesis

Abstract: Namen magistrskega dela je bil pripraviti, izvesti ter evalvirati program strnjene vadbe osnovnih tehničnih odbojkarskih elementov. Prav tako smo želeli preveriti in ovrednotiti teoretično ter praktično znanje učencev. V program smo vključili petnajst učencev petega razreda OŠ Muta, ki so predstavljali neodvisen in neslučajnostni vzorec. V magistrskem delu smo uporabili deskriptivno, kavzalno-eksperimentalno ter komparativno metodo pedagoškega raziskovanja. Pred izvedbo programa, takoj po izvedbi in tri mesece po izvedbi, smo preverili teoretično in praktično znanje zgornjega ter spodnjega odboja sodelujočih. Teoretično znanje smo preverili s pomočjo »Vprašalnika o teoretičnem poznavanju odbojkarskih prvin«, rezultate pa smo kasneje obdelali v programu SPSS s Friedmanovi preizkusom. Praktično znanje smo preverili s pomočjo oblikovanih kriterijev tehnične pravilnosti izvedbe zgornjega in spodnjega odboja, ki so nastali na podlagi teorije. Na podlagi le-teh smo določili, ali je merjenčevo praktično znanje dobro, srednje ali slabo. Predvidevali smo, da bodo rezultati takoj po strnjeni vadbi pokazali boljše teoretično kot tudi praktično znanje osnovnih odbojkarskih prvin, in da bodo učenci sposobni tudi igre 1 : 1, po treh mesecih pa bo znanje nekoliko upadlo, vendar bo še vedno višje, kot je bilo pred izvedbo programa. Rezultati so pokazali statistično značilno razliko med teoretičnim poznavanjem zgornjega in spodnjega odboja, pred in po izvedbi programa, rezultati so bili seveda boljši po sami izvedbi programa. Prav tako so merjenci napredovali tudi v praktični izvedbi zgornjega in spodnjega odboja. Po treh mesecih je teoretično in praktično znanje učencev nekoliko upadlo, vendar je bilo še vedno višje kot pred izvedbo programa. Presenetljivo se je ponekod nivo znanja, po treh mesecih, po izvedbi programa dvignil. Učenci tudi po zaključku strnjene vadbe še niso bili sposobni igre 1 : 1 , prav tako se v okviru programa nismo lotili učenja spodnjega servisa. Glede na sprotne analize in evalvacije izvedenih vadbenih enot smo podrobni program vadbe sprotno prilagajali, zato lahko rečemo, da je bil kljub temu, da nismo izvajali igre 1 : 1, uspešno izveden, saj smo uresničili zadane cilje. Usvajanje osnovnih tehničnih odbojkarskih elementov predstavlja za učence prvega in drugega vzgojno-izobraževalnega obdobja velik izziv. Za oblikovanje ustreznih gibalnih vzorcev je v tem starostnem obdobju treba nameniti vadbi teh elementov: najprej večji obseg strnjene vadbe, kasneje pa urjenje ter izpopolnjevanje naučenih vzorcev v rednih časovnih intervalih. Le tako bodo učenci osvojili osnovne tehnične elemente odbojkarske igre do te mere, da bodo lahko v višjih razredih osnovne šole svoje zanje nadgradili in sodelovali pri igri čez vrvico 3 : 3 ter mali odbojki.
Keywords: odbojka, gibalna dejavnost, šport, trenažni proces, učenci
Published: 03.02.2020; Views: 565; Downloads: 148
.pdf Full text (1,19 MB)

4.
Primerjava gibalne učinkovitosti športno aktivnih in športno neaktivnih študentov ocenjenih z metodo FMS
Urška Rebernak, 2019, master's thesis

Abstract: Namen raziskave je bil ugotoviti, ali obstaja povezanost med športno aktivnostjo študentov in skladnostjo oziroma neskladnostjo v moči in gibljivosti mišic trupa in okončin, izmerjeno s pomočjo metode FMS (Functional Movement Screen). V raziskavo je bilo vključenih 80 študentk Pedagoške fakultete v Mariboru, starih med 20 in 24 let. S pomočjo ankete smo študentke uvrstili med športno aktivne (športno aktivne več kot 30/min dan) in športno neaktivne (športno aktivne manj kot 30 min/dan). Študentke so bile testirane s pomočjo metode FMS. Za statistično obdelavo podatkov je bil uporabljen računalniški program SPSS 20.0 za Windows. Z neparametričnim Mann-Whitney preiskusom za neodvisne vzorce smo ugotavljali statistično značilnost razlik v povprečjih rangov dveh skupin. Stopnja zaupanja pri vseh testih je bila 95 %. Rezutltati so pokazali, da v izvedbah FMS testov med skupinama športno aktivnih in športno neaktivnih študentk obstajajo razlike. Med športno aktivnostjo študentk in skladnostjo oziroma neskladnostjo v moči in gibljivosti mišic trupa in okončin, obstaja povezanost. Športno aktivne študentke pri testnih nalogah dosegajo višje ocene, kot športno neaktivne študentke, vendar pa je pri športno aktivnih študentkah zaznati neskladja v mnogo večji meri kot pri športno neaktivnih študentkah. Neskladja se pojavljajo pri testnih nalogah PRESTOP OVIRE z desno nogo in PRESTOP OVIRE z levo nogo, IZPADNI KORAK z levo nogo in IZPADNI KORAK z desno nogo, ZAROČENJE z levo roko in ZAROČENJE z desno roko, DVIG IZTEGNJENE NOGE z levo nogo in DVIG IZTEGNJENE NOGE z desno nogo, DVIG NOGE IN ROKE V OPORI KLEČNO z levo dvignjeno roko in DVIG NOGE IN ROKE V OPORI KLEČNO z desno dvignjeno roko. Gibalne sposobnosti se torej s primerno organizirano, vodeno in posamezniku prilagojeno športno aktivnostjo ali prostočasno vadbo lahko dodatno razvijajo. Športno neaktivni posamezniki imajo slabše razvite obe polovici telesa, med tem ko imajo športno aktivni posamezniki eno polovico telesa bolje razvito. Enolična športna aktivnost torej ne prispeva k skladnemu razvoju gibalnih sposobnosti, zato bi morala biti športna aktivnost otrok, mladostnikov, odraslih, raznolika in raznovrstna ter pravilno načrtovana.
Keywords: gibalne sposobnosti, motorične sposobnosti, gibalna dejavnost, skladnost
Published: 29.08.2019; Views: 474; Downloads: 102
.pdf Full text (1,46 MB)

5.
Primerjava povezanosti športne dejavnosti in učne uspešnosti učenk in učencev
Kim Miklaužič, 2018, master's thesis

Abstract: Namen raziskave je ugotoviti, kakšna je povezava učne uspešnosti in športne dejavnosti učenk in učencev. Raziskava je temeljila na neslučajnostnem priložnostnem vzorcu 348 učencev, starih od 9 do 11 let, in je potekala na osnovnih šolah severovzhodne Slovenije. Podatke smo v okviru projekta Trendi telesnega, gibalnega in osebnostnega razvoja OŠ mladine – socialni status in življenjski slog sta pomembna dejavnika otrokovega razvoja zbirali s pomočjo dveh anketnih vprašalnikov. Zbrane podatke smo obdelali s statističnim programom SPSS Statistic 21.00 za Windows. Za preverjanje razlik pri športni dejavnosti med učno uspešnejšimi in učno manj uspešnimi učenci smo uporabili enosmerno analizo variance (ANOVA). Statistično značilne razlike smo ugotavljali na ravni tveganja (p≤0,05). S Post-Hoc (Scheffe) preizkusom smo natančneje definirali razlike v času, ki ga različno učno uspešni učenci namenjajo športni dejavnosti. Rezultati so pokazali, da obstajajo statistično značilne razlike v času, ki ga za organizirano športno dejavnost v klubu namenjajo učno zelo uspešni, učno uspešni in učno manj uspešni dečki pri slovenščini. Statistično značilna razlika se je pokazala tudi v času, ki ga učno zelo uspešni, učno uspešni in učno manj uspešni dečki pri matematiki namenjajo za organizirano športno dejavnost v klubu, športno interesne dejavnosti in v času, ki ga dečki namenijo športni dejavnosti dnevno. Statistično značilna razlika je bila tudi v času, ki ga učno zelo uspešne, učno uspešne in učno manj uspešne deklice pri slovenščini namenjajo za organizirano športno dejavnost v klubu. Prav tako, se je pokazala statistično pomembna razlika v času, ki ga učno zelo uspešne, učno uspešne in učno manj uspešne deklice pri matematiki namenjajo za organizirano športno dejavnost v klubu. Čeprav v več primerih nismo odkrili statistično značilnih razlik med vsemi obravnavanimi oblikami športne dejavnosti in učno uspešnostjo pri matematiki in slovenščini, ugotovitve kažejo, da sta ocena iz matematike in slovenščine tesno povezani z organizirano športno dejavnostjo v klubih tako pri dečkih kot pri deklicah. Učno zelo uspešni učenci so prav tako bolj športno dejavni.
Keywords: Razlike med spoloma, gibalna dejavnost, ocena iz matematike, ocena iz slovenščine, učni uspeh.
Published: 20.11.2018; Views: 645; Downloads: 142
.pdf Full text (1014,59 KB)

6.
Vpliv športnega pedagoga v vrtcu na gibalne sposobnosti predšolskih otrok
Simona Pirnat, 2017, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu z naslovom Vpliv športnega pedagoga v vrtcu na gibalne sposobnosti predšolskih otrok smo želeli ugotoviti vpliv športnega pedagoga v vrtcu na gibalne sposobnosti predšolskih otrok. V teoretičnem delu smo predstavili gibalne sposobnosti predšolskega otroka. Najprej smo predstavili otrokov razvoj do tretjega leta starosti, in sicer v obdobju dojenčka in malčka, nato pa še v predšolskem obdobju. Predstavili smo faze in stopnje gibalnega razvoja. Zadnji del teoretične vsebine smo namenili športnemu pedagogu v vrtcu. V empiričnem delu smo na osnovi kavzalno-neeksperimentalne metode predstavili rezultate motoričnih testov. V raziskavo smo zajeli neslučajnostni vzorec iz konkretne populacije. To je bilo 56 otrok, starih od 2 do 3 let. V eksperimentalni skupini je bilo 28 otrok iz vrtca s športnim pedagogom, v kontrolni skupini pa je prav tako bilo 28 otrok iz vrtca brez športnega pedagoga. Rezultate testov smo obdelali z deskriptivno statistiko in jih prikazali v tabelah. Za ugotavljanje razlik med dvema skupinama in vrednotenje zastavljenih hipotez smo uporabili T-test za neodvisne vzorce. Rezultati obdelave podatkov so naši zastavljeni hipotezi, da delo športnega pedagoga v vrtcu pozitivno vpliva na gibalne sposobnosti predšolskih otrok in da organizirana gibalna dejavnost v vrtcu vpliva na razvoj gibalnih sposobnosti otrok, potrdili. Med skupinama tako obstaja statistično značilna razlika (p = 0,023; p < 0,05).
Keywords: predšolski otrok, gibalne sposobnosti, gibalni razvoj, gibalna dejavnost, športni pedagog v vrtcu
Published: 17.11.2017; Views: 1068; Downloads: 152
.pdf Full text (1,29 MB)

7.
Značilnosti športne dejavnosti staršev in njihovih otrok na prehodu iz otroštva v adolescenco
Martina Jeršič, 2017, master's thesis

Abstract: Z magistrskim delom smo želeli analizirati značilnosti in povezanost športne dejavnosti in izobrazbe staršev s športnim udejstvovanjem njihovih otrok na prehodu iz otroštva v adolescenco. Podatki so se zbirali po osnovnih šolah severovzhodne Slovenije v okviru projekta »Sodobni trendi telesnega, gibalnega in osebnostnega razvoja slovenskih osnovnošolcev – socialni status in življenjski stil sta pomembna dejavnika otrokovega življenja«. Podatke o športni dejavnosti otrok in staršev smo pridobili z vprašalnikoma. Prvi je bil namenjen otrokom, drugi pa njihovim staršem. Oba vprašalnika je rešil eden od staršev otroka. Tako smo pridobili podatke o spolu starša in otroka, količini časa (v minutah) in pogostosti (kolikokrat tedensko) ukvarjanja staršev oziroma njihovih otrok s športno dejavnostjo, oblikah športne dejavnosti otrok ter najvišji stopnji izobrazbe matere in očeta. Raziskava je temeljila na neslučajnostnem priložnostnem vzorcu 344 učencev drugega vzgojno-izobraževalnega obdobja, starih 9–11 let, in njihovih staršev. Od tega je bilo 163 deklic in 181 dečkov. Za ugotavljanje razlik v športnem udejstvovanju staršev in njihovih otrok glede na izobrazbeno strukturo staršev je bila uporabljena enosmerna analiza variance (ANOVA). Za ugotavljanje povezanosti posameznih spremenljivk (izobrazba matere, izobrazba očeta, pogostost športnega udejstvovanja matere, pogostost športnega udejstvovanja očeta) s športno dejavnostjo otrok je bila uporabljena regresijska analiza. Statistično značilnost smo ugotavljali na ravni tveganja 0,05 (P ≤ 0,05). Rezultati so pokazali, da obstajajo razlike v športnem udejstvovanju staršev in otrok. Višje izobraženi očetje in matere športni dejavnosti namenijo približno en dan v tednu več kot nižje izobraženi očetje in matere. Hkrati pa očetje namenijo več časa športni dejavnosti (v urah na teden) kot nižje izobraženi očetje. Statistično značilna razlika se kaže v času, ki ga sinovi namenijo športni dejavnosti, glede na izobrazbo staršev. Sinovi očetov in mater z višjo izobrazbo so v povprečju pol ure na dan športno dejavnejši kot sinovi očetov in mater z nižjo izobrazbo. Statistično značilna razlika ne obstaja v času, ki ga hčere namenijo športni dejavnosti, glede na izobrazbo staršev. Ugotovili smo, da izobrazba staršev pojasnjuje športno udejstvovanje dečkov, pri deklicah se kaže statistična značilnost, vendar parametri niso tako izrazit pokazatelj njihovega športnega udejstvovanja.
Keywords: razvoj mladostnika, pozno otroštvo, gibalna dejavnost, materialni položaj.
Published: 08.11.2017; Views: 910; Downloads: 116
.pdf Full text (983,59 KB)

8.
Zasnova trim steze v vrtcu Tezno
Andreja Krajnc, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Cilj in namen diplomske naloge z naslovom Zasnova trim steze v vrtcu Tezno je ugotoviti, ali je trim steza v medpodročni povezavi med gibanjem in naravo primerna oblika izvajanja dejavnosti v vrtcih tako v prvem kot v drugem starostnem obdobju. Diplomska naloga je sestavljena iz teoretičnega in praktičnega dela. V teoretičnem delu je predstavljena in opisana trim steza. V drugem delu je poudarek na načrtovanju in izvedbi projekta trim steze v vrtcu Tezno, ki je bil zasnovan v medsebojni povezavi z naravoslovno učno potjo. Projekt je bil izveden s pomočjo deskriptivne raziskovalne metode, pri kateri je šlo za preverjanje znanega dejstva in pojmov. Dejstvo smo preverili na neslučajnostnem konkretnem vzorcu otrok prvega in drugega starostnega obdobja. Ugotovili smo, da je trim steza, kot oblika usmerjene gibalne dejavnosti v gozdu, primerna za otroke prvega starostnega obdobja in za otroke drugega starostnega obdobja. Gibalne dejavnosti so bile v projektu ustrezno zastavljene glede na starost in gibalno zmožnost otrok, načrtovane so bile v medpodročni povezavi z naravoslovnimi dejavnostmi v gozdu po sklicevanju na zgodbo Netopir Boromir in gozdna pot. Otroci v gozdu ne potrebujejo veliko spodbude in motivacije, saj jih motivira in h gibanju spodbuja narava sama. Tovrstna gibalna aktivnost je učinkovita za pospešen telesni in gibalni razvoj, otrokom omogoča reševanje problemov, gozd pa jim nudi izkušenjsko bogato okolje. Otroci gozd doživijo zelo čustveno zaradi česar ostane doživetje v njihovem spominu še nekaj časa po izvedeni dejavnosti. Ob pozitivnih kritikah otrok prvega in drugega starostnega obdobja, kot tudi vzgojiteljic in športne pedagoginje, smo ugotovili, da otroci potrebujejo in si želijo več tovrstnih gibalnih dejavnosti v času bivanja v vrtcu.
Keywords: Gozd, medpodročno povezovanje, predšolski otrok, usmerjena gibalna dejavnost.
Published: 27.10.2017; Views: 759; Downloads: 98
.pdf Full text (2,04 MB)

9.
Analiza raziskav gibalne dejavnosti slovenskih osnovnošolskih otrok v zadnjih letih
Klavdija Strniša, Branka Čagran, 2015, review article

Abstract: V današnjem času je gibalna dejavnost izredno pomemben segment zdravega življenjskega sloga ne samo otrok, pač pa tudi odraslih. Tehnološki napredki nam omogočajo, da z manj gibanja pridemo do enakega cilja, za katerega je bila včasih potrebna veliko večja gibalna dejavnost posameznika. Prav tako hiter življenjski tempo in vse bolj sedeči življenjski slog vplivata na vse manjše gibalne dejavnosti ljudi. Analiza objavljenih znanstvenih člankov s področja gibalne dejavnosti osnovnošolskih učencev zajema 15 raziskav. Raziskave smo zajeli glede na izvor objave in pogostost citiranja. Razvidno je, da je najpogostejši segment proučevanja gibalne dejavnosti vidik spola otrok. Sicer pa raziskovalce zanimajo tudi učinki starosti, učnega uspeha, indeksa telesne mase, kraja bivanja, pogostosti in časa ukvarjanja z gibalno dejavnostjo, izobrazbe in gibalne dejavnosti staršev, pa tudi raven organiziranja dejavnosti (organizirana/neorganizirana), skratka tako zunanji kot notranji dejavniki gibalne dejavnosti otrok. Analiza objavljenih raziskav je pokazala, da gibalno dejavnost pogojuje mnogo notranjih in zunanjih dejavnikov. Višjo stopnjo gibalne dejavnosti pogosteje zasledimo pri dečkih ter pri mestnih otrocih v primerjavi s podeželskimi. Gibalno dejavnejši starši imajo gibalno dejavnejše otroke. Več anketiranih učencev se ukvarja z organiziranimi kot z neorganiziranimi oblikami vadbe.
Keywords: gibanje, gibalna dejavnost, učenci, raziskave, osnovne šole
Published: 19.09.2017; Views: 513; Downloads: 75
.pdf Full text (140,65 KB)
This document has many files! More...

10.
Povezanost statusa telesne teže in športne aktivnosti s telesno samopodobo učencev 2. in 3. triletja
Darko Pepevnik, 2008, original scientific article

Abstract: V prispevku smo opredelili pojem telesne samopodobe, predstavili nekatere novejše raziskave s področja telesne samopodobe v povezavi s športno aktivnostjo mladostnikov in empirično raziskali povezanost statusa telesne teže in športne aktivnosti s telesno samopodobo otrok in mladostnikov. Empirična raziskava temelji na skupinskem slučajnostnem vzorcu učencev (n = 161), starih od 9 do 15 let (AS = 11,87, SO = 1,90), med katerimi je 86 dečkov in 75 deklic. Podatke smo zbrali z uporabo prevzetega vprašalnika (The Children and Youth Physical Self–Perception Profile), ki smo mu dodali še vprašanja o starosti, spolu, telesni teži, telesni višini in o športni aktivnosti ter jih obdelali na nivoju deskriptivne in inferenčne statistike. Preverjali smo povezanost statusa telesne teže učencev in njihove športne aktivnosti z ocenjevanjem posameznih razsežnosti telesne samopodobe in telesne samopodobe kot celote. Ugotovili smo, da je 76,4 % učencev primerno težkih, 21,1 % prekomerno težkih in 2,5 % debelih. Odkrivamo statistično značilne razlike v ocenjevanju nekaterih razsežnosti telesne samopodobe, kot so: vzdržljivost, telesni videz in globalna telesna samopodoba, pa tudi v ocenjevanju celotne telesne samopodobe med primerno in prekomerno težkimi ter med primerno težkimi in debelimi učenci. Športno aktivnih je 159 učencev, od tega 113 rekreativno in 46 rekreativno in tekmovalno. Uspeli smo dokazati obstoj statistično značilnih razlik med učenci, ki se s športom ukvarjajo rekreativno, in med učenci, ki se s športom ukvarjajo rekreativno in tekmovalno, v ocenjevanju športnih kompetenc, vzdržljivosti, moči in telesne samopodobe kot celote. Ugotavljamo, da imajo učenci, ki so primerno težki in se s športom ukvarjajo tekmovalno, višjo telesno samopodobo kot učenci, ki so prekomerno težki ali debeli in se s športom ukvarjajo samo rekreativno.
Keywords: športna aktivnost, gibalna dejavnost, telesna teža, učenci, samopodoba
Published: 04.09.2017; Views: 718; Downloads: 83
.pdf Full text (126,96 KB)
This document has many files! More...

Search done in 0.22 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica