1. Analiza geopolitičnega tveganja v Rusiji in UkrajiniLuka Mesarič, 2024, diplomsko delo Opis: Rusko-ukrajinska vojna je prišla nepričakovano, čeprav geopolitična tveganja v svetu niso tuja. Za sabo je pustila ekonomske posledice, ki zaradi aktualnosti dogodka še niso v celoti poznane in raziskane. Gospodarska rast, inflacija, neto tuje investicije, delovanje podjetji, mednarodna trgovin ter ostali ekonomski dejavniki so bili prizadeti zaradi ravnovesja, ki ga je vojna vsaj delno porušila. Vpliv so čutile tudi druge države, ki neposredno v konfliktu niso sodelovale. Dvignilo je tudi indeks geopolitičnega tveganja, ki je relativno novo merjenje geopolitičnih tveganj po svetu.
Ključne besede: Geopolitika, geopolitično tveganje, indeks geopolitičnega tveganja, rusko-ukrajinska vojna
Objavljeno v DKUM: 23.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 68
 Celotno besedilo (1,58 MB) |
2. Grožnja deglobalizacije in nova industrijska politikaPeter Vuk, 2024, diplomsko delo Opis: Procesi gospodarskega in političnega sodelovanja po drugi svetovni vojni so spodbujali gospodarsko rast in stabilnost z zmanjšanjem trgovinskih ovir in povečanim dostopom do tujih trgov, izboljšali življenjski standard in blaginjo prebivalstva ter ob tem omogočali bolj usklajeno (so)delovanje pri reševanju globalnih izzivov. Po svetovni finančni krizi v letu 2008 se nakazuje trend, da se procesi globalizacije upočasnjujejo oziroma se pomikajo v smeri deglobalizacije. Med velikimi svetovnimi gospodarstvi oziroma gospodarskimi bloki se pojavljajo vse večje geopolitične napetosti. Ob tem se svetovna gospodarstva soočajo tudi z izzivi, kot so upadanje deleža delovnih mest v predelovalni dejavnosti, negativni vplivi podnebnih sprememb, ekonomska neenakost in vzpon nacionalizma ter populizma. Kot enega izmed možnih odgovorov na te izzive se pogosto omenja industrijsko politiko. Številne raziskave ugotavljajo, da se instrumenti industrijske politike vse pogosteje uporabljajo in da je po pandemiji koronavirusne bolezni prišlo do pomembnega preobrata v izvajanju industrijske politike, zlasti z uvedbo ameriškega Zakona o zmanjšanju inflacije ter Zakona o čipih in znanosti. Empirične študije kažejo, da industrijske politike niso vedno učinkovite. Pri tem se kot učinkoviti zelo pogosto izkažejo ukrepi, ki so namenjeni spodbujanju aktivnosti raziskav in razvoja.
Ključne besede: mednarodno gospodarstvo, industrijska politika, globalizacija, deglobalizacija, geopolitika
Objavljeno v DKUM: 01.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 103
Celotno besedilo (1,75 MB) |
3. Relevantnost in učinkovitost mednarodnih gospodarskih sankcijKarolina Borovšak, 2023, diplomsko delo Opis: Gospodarske sankcije so generalno gledano ukrepi, s katerimi povzročimo ekonomsko škodo za doseganje političnih ciljev. V diplomskem delu predstavljamo različne definicije gospodarskih sankcij in paleto ciljev, ki jih želi izvajalec tovrstnih kaznovalnih ukrepov doseči. Politični odločevalci tako lahko izbirajo med različnimi ukrepi kot so trgovinske sankcije, finančne sankcije, omejitve potovanj in sankcije na trgovino z orožjem in vojaško pomočjo. Uporaba posameznih vrst kaznovalnih ukrepov se je spreminjala skozi zgodovinski razvoj, v sodobnem času pa je uporaba gospodarskih sankcij postala standardna praksa za reševanje mednarodnih konfliktov. Presojanje učinkovitosti sankcij je že v izhodišču lahko zahtevna naloga, saj se sama opredelitev njihove učinkovitosti lahko različno interpretira. Vendar lahko z empiričnimi raziskavami ugotovimo, kateri dejavniki vplivajo na večjo verjetnost izpolnjevanja zastavljenih ciljev kaznovalnih politik. Omejevalne politike, sprejete s strani Evropske unije in drugih zahodnih držav proti Rusiji, imajo nedvomno bistvene ekonomske posledice tako za rusko kot evropsko gospodarstvo. Z uvedbo gospodarskih sankcij proti Rusiji se soočamo s spremembo energetske politike evropskih držav, priča pa smo tudi geopolitičnim premikom v mednarodnem gospodarskem sistemu.
Ključne besede: gospodarske sankcije, geopolitika, ekonomska politika, mednarodno gospodarstvo.
Objavljeno v DKUM: 07.11.2023; Ogledov: 414; Prenosov: 72
Celotno besedilo (1,22 MB) |
4. Geopolitika in obveščevalna dejavnost : magistrsko deloDarijo Ponjavić, 2012, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo se ukvarja s pojmom geopolitika in obveščevalno dejavnostjo na tem področju.
Geopolitika je pojem, ki ga danes zelo pogosto slišimo, predvsem v povezavi z velikimi silami. V zgodovini je verjetno najbolj znan geostrateški cilj nacistične Nemčije, imenovan »Drang nach Osten« (pohod na vzhod), s katerim bi si arijska rasa zagotovila življenjski prostor na območju vzhodne Evrope. Pri geopolitiki gre torej za uresničevanje interesov, ki jih imajo velike sile v določenem trenutku v drugih delih kontinenta oziroma sveta (predvsem zaradi surovin ali prometnih povezav), da bi si tako zagotovile boljše izhodišče od drugih velesil. Velikokrat se ti interesi skrivajo pod drugimi imeni. Tako je danes moderno govoriti o širjenju demokracije, humanitarnih operacijah itd., čeprav so v ozadju drugi interesi, in sicer interesi, s katerimi velesile uresničujejo svojo zunanjo politiko.
Geopolitični interesi se uresničujejo predvsem z ekonomskimi pritiski, ki predvsem v primeru, da so le-ti neuspešni, pogostokrat preidejo v vojaško posredovanje. Najpomembnejšo vlogo pri uresničevanju interesov pa imajo obveščevalne službe. Te poskušajo s svojimi taktikami in metodami dela prodreti v posamezno državo in poskrbeti za vzpostavitev »gnezd«, ki delujejo v skladu z začrtano politiko matične države proti državi gostiteljici in tako pridobivajo kvalitetne informacije, ki so potrebne vodstvu države, da se le-to odloči za ustrezno strategijo delovanja.
V tem magistrskem delu bomo torej poskušali predstaviti trenutno geopolitično situacijo v svetu, pomembnejše geostrateške lokacije, ugotoviti in predstaviti, kakšna je vloga obveščevalnih služb pri vsem tem, ter na primerih predstaviti delovanje obveščevalnih služb na področju geopolitike.
Ključne besede: geopolitika, geostrateške lokacije, obveščevalna dejavnost, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 17.12.2012; Ogledov: 3596; Prenosov: 533
Celotno besedilo (1,75 MB) |
5. Narava in človek : zbornik prispevkov2010, zbornik strokovnih ali nerecenziranih znanstvenih prispevkov na konferenci Ključne besede: družbena odgovornost, odgovornost, družba, razvoj, človek, institucionalizem, narava, CD-ROM, kompaktne plošče, narod, narodna zavest, naravna bogastva, praksa, varstvo okolja, ekonomija, politika okolja, vodenje, management, odpadki, geologija, geopolitika, projekti, planiranje projektov, vodenje projektov, organizacija, predstava, panoge dejavnosti, moč, ekologija, ekološko ravnotežje, perspektive, aktivnosti, vrednote, svet, dežele, država, Slovenija, Kitajska, Evropska unija, konference, zborn
Objavljeno v DKUM: 29.05.2012; Ogledov: 3002; Prenosov: 82
 Povezava na celotno besedilo |
6. Narava in človek : zbornik povzetkov prispevkov2010, druge monografije in druga zaključena dela Ključne besede: družbena odgovornost, odgovornost, družba, razvoj, človek, institucionalizem, narava, narod, narodna zavest, naravna bogastva, praksa, varstvo okolja, ekonomija, politika okolja, vodenje, management, odpadki, geologija, geopolitika, projekti, planiranje projektov, vodenje projektov, organizacija, predstava, panoge dejavnosti, moč, ekologija, ekološko ravnotežje, perspektive, aktivnosti, vrednote, svet, dežele, država, Slovenija, Kitajska, Evropska unija, konference, zborniki
Objavljeno v DKUM: 29.05.2012; Ogledov: 2670; Prenosov: 79
Povezava na celotno besedilo |
7. DRUŽBENOGOSPODARSKE SPREMEMBE NA OBMOČJU NEKDANJE NEMŠKE DEMOKRATIČNE REPUBLIKEMarko Rižnar, 2012, diplomsko delo Opis: Nekdanja Nemška demokratična republika je bila edina država, ki je tranzicijo gospodarskega sistema doživela s pripojitvijo k drugi nesocialistični državi. V svojem štiridesetletnem obstoju je predstavljala glavni satelit Sovjetske zveze in ogledalo izvrstnosti socializma zahodnemu svetu. Zaradi popolne izoliranosti in eksperimentalnega planskega gospodarstva je bila naloga prestrukturiranja gospodarstva vse prej kot lahka. Naš namen je bil predstaviti, v kakšnem stanju in sistemu je bilo gospodarstvo, kako so različne gospodarskopolitične odločitve vplivale na razvoj v tem delu novonastale skupne države in ali se družbenogospodarski kazalniki med nekdanjo Nemško demokratično republiko in Zvezno republiko Nemčijo zmanjšujejo in posledično nakazujejo uspešnost svojevrstne tranzicije v tem delu Evrope.
Ključne besede: tranzicija, gospodarska politika, prestrukturiranje gospodarstva, regionalne disparitete, geopolitika
Objavljeno v DKUM: 19.03.2012; Ogledov: 2251; Prenosov: 232
Celotno besedilo (3,33 MB) |
8. Učinki globalizacije nasproti učinkom regionalizacije : diplomsko deloJerneja Planinšek, 2005, diplomsko delo Ključne besede: globalizacija, regionalizem, regionalni razvoj, mednarodne ekonomske integracije, mednarodni ekonomski odnosi, geopolitika, kultura, razlike, civilizacija, etnične karakteristike, mednarodni trg, medkulturna komunikacija, delovanje, konkurenca, strategija, trgovinske pogodbe, institucionalizem, svet, Azija, Evropa, Evropska unija, ekonomska politika, regionalna ekonomika, WTO, NAFTA, EU, povezanost, enotni trg, nacionalizem, narodna zavest, religija, verstvo, islam, dežele, filozofija kulture, taoizem, Vz
Objavljeno v DKUM: 28.09.2007; Ogledov: 3714; Prenosov: 382
Celotno besedilo (602,78 KB) |
