| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
GEODETSKO IN OVOJNIŠKO ŠTEVILO PRODUKTOV GRAFOV
Jasna Mrkonjić, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava geodetsko in ovojniško število standardnih produktov grafov s poudarkom na kartezičnem in krepkem produktu. V prvem delu so zapisane osnovne definicije s področja teorije grafov, ki se uporabljajo v nadaljevanju. V naslednjem poglavju si pogledamo grafe, za katere je geodetsko število enako ali za ena manjše od števila vozlišč ter enako za ovojniško število. Sledi poglavje v katerem se osredotočimo na geodetsko in ovojniško število v kartezičnem produktu grafov in si pogledamo robne množice. Zadnji del diplomske naloge je namenjen geodetskemu in ovojniškemu številu v krepkem produktu grafov, kjer so podane meje za obe števili in natančne vrednosti za določene tipe grafov.
Ključne besede: konveksnost, ovojnica, geodetska množica grafa, geodetsko število, ovojniško število, poln graf, cikel, produkt grafov, kartezični produkt grafov, krepki produkt grafov, robne množice
Objavljeno: 15.12.2010; Ogledov: 1969; Prenosov: 98
.pdf Celotno besedilo (754,64 KB)

2.
Geodetsko število medianskih grafov
Sanja Lakner, 2011, diplomsko delo

Opis: Množico točk S grafa G=(V(G),E(G)) imenujemo geodetska množica v G, če vsako vozlišče grafa G leži na neki najkrajši poti med dvema vozliščema iz množice S. Diplomsko delo preučuje lastnosti minimalnih geodetskih množic v medianskih grafih, ki so definirani kot grafi, v katerih za poljubna tri vozlišča u,v,w∈V(G) presek I(u,v)∩I(u,w)∩I(v,w) sestoji iz natanko enega vozlišča. Prvo poglavje vsebuje osnovne definicije in opažanja s področja teorije grafov, ki so pomembna za nadaljnje razumevanje. V drugem poglavju so predstavljene osnovne lastnosti medianskih grafov, osredotočili smo se predvsem na dva podrazreda medianskih grafov imenovana kot hiperkocke in drevesa, medianske grafe pa smo karakterizirali s pomočjo periferne ekspanzije. V tretjem poglavju je predstavljeno geodetsko število grafov, v zadnjem pa predstavimo še minimalne geodetske množice v medianskih grafih, preučevane skozi postopek periferne ekspanzije. Karakterizirani so še primeri, ko geodetsko število tudi po postopku periferne ekspanzije ostane enako. Nalogo zaključimo s karakterizacijo medianskih grafov, ki imajo geodetsko število enako 2.
Ključne besede: medianski grafi, periferna ekspanzija, zastražene množice, geodetska množica, geodetsko število
Objavljeno: 07.07.2011; Ogledov: 1842; Prenosov: 160
.pdf Celotno besedilo (2,43 MB)

3.
On the geodetic number of median graphs
Boštjan Brešar, Aleksandra Tepeh, 2008, izvirni znanstveni članek

Opis: Množica vozlišč ▫$S$▫ v grafu se imenuje geodetska množica, če vsako vozlišče tega grafa leži na kaki najkrajši poti med dvema vozliščema iz množice ▫$S$▫. V članku raziskujemo najmanjše geodetske množice medianskih grafov z ozirom na operacijo periferne ekspanzije. Spotoma obravnavamo geodetske množice medianskih prizem in karakteriziramo medianske grafe, ki imajo geodetsko množico velikosti 2.
Ključne besede: matematika, teorija grafov, medianski grafi, geodetsko število, geodetska množica, kartezični produkt grafov, ekspanzija, mathematics, graph theory, median graphs, geodetic number, geodetic set, Cartesian product, geodesic, expansion
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 359; Prenosov: 46
URL Povezava na celotno besedilo

4.
On the geodetic number and related metric sets in Cartesian product graphs
Boštjan Brešar, Sandi Klavžar, Aleksandra Tepeh, 2008, izvirni znanstveni članek

Opis: Množica vozlišč ▫$S$▫ grafa ▫$G$▫ je geodetska množica, če vsako vozlišče grafa ▫$G$▫ leži na vsaj enem intervalu med vozliščema iz ▫$S$▫. Moč najmanjše geodetske množice v ▫$G$▫ imenujemo geodetsko število grafa ▫$G$▫. Dokazana je zgornja meja za geodetsko število kartezičnega produkta in za nekatere razrede grafov je dobljena tudi natančna vrednost. Prav tako je dokazano, da imajo mnoge metrično definirane množice v kartezičnih produktih produktno strukturo in da je konturna množica v kartezičnem produktu geodetska natanko tedaj, ko sta njeni projekciji geodetski množici v faktorjih.
Ključne besede: matematika, teorija grafov, kartezični produkt, geodetsko število, geodetska množica, konturna množica, mathematics, graph theory, Cartesian product, geodetic number, geodetic set, contour set
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 404; Prenosov: 61
URL Povezava na celotno besedilo

5.
Geodetic sets in graphs
Boštjan Brešar, Matjaž Kovše, Aleksandra Tepeh, 2011, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji

Opis: Na kratko so povzeti rezultati o geodetskih množicah v grafih. Po pregledu rezultatov iz prejšnjih raziskav se posvetimo geodetskemu številu in sorodnim invariantam v grafih. Podrobno so obravnavane geodetske množice kartezičnih produktov grafov in geodetske množice v medianskih grafih. Predstavljen je tudi algoritmični vidik in povezava z nekaterimi ostalimi koncepti iz teorije konveksnih in intervalskih struktur v grafih.
Ključne besede: matematika, teorija grafov, geodetsko število, geodetska množica, kartezični produkt, medianski graf, mejna množica, mathematics, graph theory, geodetic number, geodetic set, Cartesian product, median graph, boundary set
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 208; Prenosov: 13
URL Povezava na celotno besedilo

6.
Robne in geodetske množice v grafih
Vesna Lebar, 2015, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu so obravnavane lastnosti in povezave med posameznimi robnimi množicami grafa, ki jih sestavljajo robna, ekscentrična, periferna, konturna in ekstremna vozlišča grafa. Zanimale nas bodo predvsem povezave med robnimi in geodetskimi množicami grafa, posebej se bomo posvetili preučevanju konturne množice grafa. V prvem poglavju so zapisani osnovni pojmi in definicije iz teorije grafov, ki jih bomo potrebovali v nadaljevanju. V drugem poglavju definiramo tipe robnih množic, navedemo osnovne lastnosti le-teh in dokažemo dva realizacijska izreka, ki govorita o obstoju poljubnega grafa pri podanih kardinalnostih različnih skupin robnih množic. V tretjem poglavju navedemo rezultate, ki pravijo, da je konturna množica tetivnih, razdaljno hereditarnih, 3-SDH in HHD-prostih grafov geodetska množica. Obravnavamo tudi konturno množico dvodelnih grafov in dokažemo, da za vsak diameter $kgeq 8$ obstaja dvodelni graf, katerega konturna množica ni geodetska. V zadnjem razdelku obravnavamo konturne in geodetske množice delnih kock.
Ključne besede: robne množice, geodetska množica, konturna množica
Objavljeno: 05.11.2015; Ogledov: 549; Prenosov: 53
.pdf Celotno besedilo (1,41 MB)

Iskanje izvedeno v 0.07 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici