| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
NAMIZNA APLIKACIJA ZA GENERIRANJE ČRTNIH KOD
Mitja Fleišaker, 2015, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so predstavljeni koncepti avtomatske identifikacije. Poudarek je na črtnih kodah, njihovem namenu, pomembnih zgodovinskih trenutkih, pomenu za industrijo in sodobno življenje ter njihovem nadaljnjem razvoju. Podrobneje smo se posvetili formatom UPC-A, EAN-13 in Code 128 ter opisali in primerjali njihove algoritme, parametre, ter omejitve. S pridobljenim znanjem smo v jeziku C# v razvojnem okolju Microsoft Visual Studio 2013 po izbranem modelu razvoja programske opreme, načrtovali in izdelali namizno aplikacijo za generiranje črtnih kod, ki uporabniku omogoča generiranje in shranjevanje črtnih kod iz poljubno vnesenega niza, ki ustreza parametrom izbranega formata.
Ključne besede: avtomatska identifikacija, Črtne kode, UPC-A, EAN-13, Code 128, generiranje črtnih kod
Objavljeno v DKUM: 30.10.2015; Ogledov: 1492; Prenosov: 137
.pdf Celotno besedilo (1,55 MB)

2.
Integrirani pretvornik za napajanje pogona in baterij električnega vozila v režimu napajanja pogona
Primož Fišer, 2014, magistrsko delo

Opis: Sodobni čas si človek težko predstavlja brez osebne mobilnosti in avtomobilov. Primarni energetski vir za pogon vozil še vedno ostajajo fosilna goriva, čeprav se v zadnjem času vse bolj vpeljujejo alternativna pogonska sredstva. Alternativo konvencionalnim vozilom z motorjem z notranjim izgorevanjem predstavljajo električna vozila, ki zaradi izboljšav v tehnologiji pogonskih sklopov in hranilnikov energije, postajajo vse bolj konkurenčna in splošno razširjena. Kljub dejstvu, da so električna vozila že komercialno dostopna na trgu, potekajo raziskave v smeri boljšega izkoristka in splošne optimizacije. V delu je predstavljen eden izmed podproblemov optimizacije, to je združitev dveh tradicionalno ločenih samostojnih sklopov, in sicer pretvornika za pogon motorja, ter pretvornika za napajanje baterij v integrirani pretvornik. Na ta način je mogoče prihraniti nekaj elementov, ter tako znižati ceno in težo vozila. To je mogoče zaradi dejstva, da vožnja in polnjenje baterij nikoli ne potekata hkrati. Integrirani pretvornik lahko deluje v dveh režimih delovanja. V prvem režimu je uporabljen za napajanje baterij, v drugem za napajanje pogonskega asinhronskega motorja. V tem magistrskem delu je podrobno opisan režim s katerim napajamo pogonski motor. Uporabljeno je vektorsko vodenje motorja z uporabo teorije orientacije polja (FOC). Predstavljene so nezvezne modulacijske tehnike vektorske modulacije (DPWM), ki omogočajo zmanjšanje stikalnih izgub. Prikazano je tudi delovanje v območju nadmodulacije, s katero se lahko razširi napetostno območje pretvornika. Algoritem vodenja motorja je implementiran na digitalnem signalnem krmilniku, pri čemer je uporabljen pristop programiranja z avtomatskim generiranjem kode.
Ključne besede: integrirani pretvornik, asinhronski motor, vektorsko vodenje, modulacijski algoritmi, zmanjševanje stikalnih izgub, nadmodulacija, električna vozila, digitalni signalni krmilnik, avtomatsko generiranje kode
Objavljeno v DKUM: 03.11.2014; Ogledov: 1925; Prenosov: 225
.pdf Celotno besedilo (4,86 MB)

3.
Metodologija razvoja programske opreme za vodenje industrijskih procesov
Tomaž Lukman, 2012, doktorska disertacija

Opis: Osrednja tema doktorske disertacije je programsko inženirstvo v domeni vodenja industrijskih procesov. Praksa razvoja programske opreme za vodenje industrijskih procesov je, gledano s stališča sodobnih pristopov k razvoju programske opreme, nezrela in ne izpolnjuje potreb trga po vedno obsežnejši in bolj kakovostni programski opremi, po skrajšanjih razvojnih ciklih ter po učinkovitem razvoju. Predlagani sodobni razvojni pristopi pa niso sprejeti s strani praktikov in gospodarstva, ker so nedodelani in ker ne rešujejo najpomembnejših težav domene vodenja, ki jih navaja literatura. V okviru doktorske disertacije smo razvili sodobno metodologijo za razvoj programske opreme za vodenje procesov. Razvoj je temeljil na sistematični uporabi nekaterih idej iz področij modelno usmerjenega inženirstva, domensko specifičnih modelirnih jezikov in programskih produktnih linij. Te ideje so bile uporabljene na tak način, da metodologija rešuje najpomembnejše težave domene vodenja procesov in nima slabosti obstoječih sodobnih razvojnih pristopov. Metodologija je sestavljena iz dveh nivojev: nivoja razvoja infrastrukture in nivoja razvoja aplikacij. Na prvem nivoju se sistematično razvija infrastruktura, ki je sestavljena iz definicije aplikacijskega razvojnega procesa in razvojnih smernic zanj, formalnega domensko specifičnega modelirnega jezika, definicije transformacij modelov in podpornih programskih orodij. Podporna programska orodja, ki omogočajo delno avtomatizacijo aplikacijskega razvoja v naši metodologiji, so sestavljena iz urejevalnika modelov, repozitorija modelov in generatorja kode. V okviru doktorske disertacije sta bila razvita tudi laboratorijski prototip in industrijski prototip podpornih orodij. Slednji odpravlja pomanjkljivosti laboratorijskega prototipa in je primeren za razvoj realne programske opreme za vodenje procesov. Na drugem nivoju razvoja se z uporabo infrastrukture izvaja modelno usmerjeni razvoj programske opreme za vodenje procesov. Z dobro definiranim aplikacijskim razvojnim procesom se izdela model programske opreme, iz katerega se na koncu avtomatsko generira koda za programirljive logične krmilnike. Evalvacija metodologije je bila izvedena na empirični način, in sicer s študijo primera, v katero so bili vključeni razvijalci iz slovenskega podjetja. V študiji primera je bilo prikazano, da je metodologija uporabna za razvoj programske opreme za vodenje realnih procesov. Pokazali smo tudi, da metodologija v primerjavi z razvojnim pristopom, ki se uporablja v praksi, izboljšuje učinkovitost razvoja programske opreme v smislu izboljšanja produktivnosti in kakovosti.
Ključne besede: Programsko inženirstvo, modelno usmerjeno inženirstvo, domensko specifični modelirni jeziki, programske produktne linije, avtomatsko generiranje kode, vodenje industrijskih procesov, študija primera
Objavljeno v DKUM: 28.01.2013; Ogledov: 2427; Prenosov: 229
.pdf Celotno besedilo (8,16 MB)

4.
ORODJA IN METODE ZA HITRO IZVEDBO PROTOTIPNIH ALGORITMOV VODENJA IN ODDALJENIH EKSPERIMENTOV
Darko Hercog, 2009, doktorska disertacija

Opis: Hitra izvedba prototipnih algoritmov vodenja (Rapid Control Prototyping - RCP) je tehnologija, ki omogoča precejšnje skrajšanje časa razvoja novih algoritmov vodenja. RCP omogoča hiter prehod iz blokovnega diagrama na izvajanje kode v realnem času na realni strojni opremi, ki je preko vhodno/izhodne periferije povezana z objektom vodenja. Doktorsko delo vsebuje pregled in analizo najpogosteje uporabljenih orodij in uveljavljenih metod, ki omogočajo hitro izvedbo in testiranje algoritmov vodenja. Nadalje je obravnavana problematika integracije ciljne strojne opreme v blokovna programska orodja. Predlagana je metoda, ki omogoča hitro in enostavno integracijo vgrajenih ciljnih sistemov v različna blokovna programska orodja. Metoda bazira na uporabi programskega jezika Java in podatkov zapisanih v XML obliki. Delovanje metode je potrjeno na primeru uporabe orodij MATLAB/Simulink in Scilab/Scicos ter vgrajenih sistemov vodenja, ki bazirajo na digitalnem signalnem procesorju. Drugi del doktorskega dela obravnava problematiko spletnih laboratorijev. Analizirana so orodja in tehnologije, ki omogočajo izvedbo oddaljenih eksperimentov s področja avtomatskega vodenja. Predlagana je metoda za hitro realizacijo oddaljenih eksperimentov, ki je prikazana na primeru orodja ComVIEW, razvitega s programskim paketom LabVIEW. V zadnjem delu je predstavljen oddaljeni laboratorij, ki je bil razvit v sklopu doktorskega dela. Predstavljena sta struktura in princip delovanja oddaljenega laboratorija, rezervacijski sistem in vizualizacija eksperimentov. Prikazanih je tudi nekaj realiziranih oddaljenih eksperimentov in rezultati ankete uporabnikov.
Ključne besede: hitra izvedba prototipnih algoritmov vodenja, generiranje kode, vgrajeni sistemi, digitalni signalni procesorji, avtomatsko vodenje, oddaljeni laboratoriji
Objavljeno v DKUM: 20.07.2009; Ogledov: 3078; Prenosov: 283
.pdf Celotno besedilo (41,85 MB)

5.
Iskanje izvedeno v 1.42 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici