1. Gadecomp model: model konkurenčnosti gastronomske destinacijeNuša Basle, 2024, doktorska disertacija Opis: Konkurenca med restavracijami in destinacijami se povečuje skupaj s hitro spreminjajočimi se preferencami potrošnikov.
Hrana ni več zgolj sredstvo za zadovoljevanje osnovnih človekovih potreb; že dolgo časa nazaj je postala glavna motivacija za potovanje. Turiste, katerih sila potega na destinacijo je gastronomija, imenujemo gastronomski turisti ali s tujko foodie-ji. Čeprav je primarna funkcija restavracij zagotavljanje visokokakovostne gastronomske ponudbe, samo vidik kakovosti ne zadostuje; zahtevni sodobni gostje nenehno iščejo inovativnost, kreativnost in pristnost, kar zagotavlja edinstveno kulinarično izkušnjo. Restavracije morajo zato nenehno uvajati novosti in biti kreativne, da pritegnejo pozornost gostov in tako pridobijo konkurenčno prednost. Poskrbeti morajo za ustrezen ambient (fizični izgled) restavracije, kakor tudi za nesnovne elemente, kot so zagotavljanje visokokakovostne strežbe, prijetnega vzdušja z razsvetljavo in glasbo, ali z organiziranjem posebnih dogodkov in razvedrila. Ker se je v zadnjem času povečala tudi okoljska ozaveščenost potrošnikov, je le-ta prisilila ponudnike gastronomije, da se prilagodijo trajnostnim vzorcem delovanja. Vse omenjene značilnosti so restavracijske kompetence, ki ustvarjajo zaznano kakovost ponudbe in iz nje izvirajočo zaznano vrednost; vse zgoraj navedene kompetence vplivajo tako na konkurenčnost restavracij kot gastronomskih destinacij.
V teoretičnem delu te doktorske disertacije smo opredelili koncept konkurenčnosti destinacije in njene modele, koncept kakovosti storitev in njene modele in koncept destinacijskih kompetenc. Sledila je opredelitev gastronomskega turizma kot kreativnega dela kulturnega turizma. V nadaljevanju se teoretična raziskava osredotoča na motivacijo gastronomskih turistov, njihovo tiplogijo in ključne značilnosti. Govorimo tudi o imidžu gastronomske destinacije skupaj s prihodnjimi trendi, tako na strani povpraševanja kot na strani ponudbe.
Pri razvoju modela smo se najprej osredotočili na restavracijsko (podjetniško) raven, ki je povezana z različnimi kompetencami, in sicer s kakovostjo, inovativnostjo, kreativnostjo, trajnostjo in lokalnimi značilnostmi. Predpostavili smo, če ponudniki gastronomije (t. j. restavracije) razvijejo kompetence, bodo gostje restavracij zaznali višjo kakovost storitev, s tem pa tudi višjo zaznano vrednost teh restavracij in tako izboljšali svojo konkurenčnost, kakor tudi konkurenčnost celotne destinacije.
Kar zadeva destinacije, samo prizadevanja restavracij kot ponudnikov gastronomije, ki se nahajajo v destinaciji, niso dovolj. Poleg gastronomske ponudbe morajo destinacije zagotavljati pestro, a hkrati celostno ponudbo, ki bo zadovoljila potrebe turističnega trga kot celote. To vključuje učinkovito upravljanje destinacije, infrastrukturo, nastanitve, prostočasne dejavnosti znotraj destinacije itd. Gostom, ki prihajajo v destinacijo, je namreč vseeno, kdo so lastniki edinstvenih objektov – želijo le dobiti celostno ponudbo in preživeti odlične počitnice. Da bi destinacijam poiskali način, kako delovati kot enoten (meta) ponudnik, smo kompetence in znanje prenesli z ravni restavracije na raven destinacije. Pri tem smo celotno destinacijo obravnavali kot virtualno podjetje, kar je bilo v skladu z našo trditvijo, da mora destinacija delovati holistično in kot celota. Če je gastronomija osrednji vir destinacije in glavni motiv za obisk destinacije, lahko takšno destinacijo imenujemo gastronomska destinacija in mora, seveda, odražati kompetence gastronomske destinacije: kakovost, inovativnost, kreativnost, trajnostnost in lokalne značilnosti. Tako smo razvili teoretični model GADECOMP (GAstronomic DEstination COMPetitiveness, konkurenčnost gastronomske destinacije) za merjenje konkurenčnosti izbranih gastronomskih destinacij. Ključne besede: gastronomski turizem, gastronomija višjega ranga, kompetence (gastronomske) destinacije, konkurenčnost (gastronomske) destinacije, GADECOMP model. Objavljeno v DKUM: 20.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 14
Celotno besedilo (14,58 MB) |
2. Slovenija – Evropska gastronomska regija 2021. Priložnosti pri oblikovanju kulinaričnih dogodkov: zasnova dogodka na temo avtohtonega krškopoljskega prašiča : zasnova dogodka na temo avtohtonega krškopoljskega prašičaMiša Podberšič, 2024, diplomsko delo Opis: Slovenija je kot nosilka naziva Evropska gastronomska regija 2021 doprinesla k večjemu razvoju gastronomije v Sloveniji. Sem spadajo tudi kulinarični dogodki, ki jih je veliko. Slovenske regije organizirajo dogodke in festivale na temo lokalnih jedi. Opazili smo, da je v Posavju avtohtoni krškopoljski prašič potencial za razvoj lokalnega in slovenskega turizma. Ni pomemben samo za razvoj turizma, ampak tudi za informiranje ljudi o avtohtoni slovenski pasmi ter promociji Društva rejcev krškopoljskega prašiča, njegovih članov in gostinskih ponudnikov ter ponudnikov produktov iz krškopoljskega prašiča. Eden izmed namenov Evropske gastronomske regije je prav tako informirati lokalno skupnost o zavedanju lastne tradicije. V ta namen smo s pomočjo anketnih odgovorov potencialnih obiskovalcev in potencialnih sodelujočih izdelali načrt za kulinarični dogodek Okusi krškopoljca. Ugotovili smo, da si ljudje želijo tovrstnega dogodka, prav tako želijo rejci krškopoljskega prašiča, gostinski ponudniki jedi iz krškopoljskega prašiča ter strokovnjaki, sooblikovati dogodek s svojimi idejami, znanji in veščinami. Z dogodkom želimo obiskovalce spoznati s krškopoljskim prašičem, in sicer ne samo s kulinariko, ampak želimo predstaviti tudi njegove značilnosti ter pomen avtohtonosti. Ključne besede: Evropska gastronomska regija, gastronomija, kulinarični dogodki, krškopoljski prašič, načrtovanje dogodka Objavljeno v DKUM: 12.07.2024; Ogledov: 126; Prenosov: 12
Celotno besedilo (2,66 MB) |
3. Razvoj podeželske gastronomske destinacije z lokalno dodano vrednostjoTanja Lešnik Štuhec, 2021, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Gastronomski turizem je lahko pomembno orodje sonaravnega razvoja in trženja podeželskih destinacij. Sistematičen razvoj podeželja temelji na dolgoročni usmeritvi in sliki prihodnosti destinacije, ki vključuje in s katero se istovetijo vsi deležniki. Samo povezani lahko doprinesejo k celovito usklajeni ponudbi, ki s sodobnimi trženjskimi orodji nagovarja prepoznane ciljne skupine gostov. Ključno vlogo igra koordinator mreženja ponudnikov in trženja atraktivne, visokokakovostne ponudbe z veliko lokalno dodane vrednosti. Ta temelji na prepoznanih živilih, gradivih, postopkih pridelave in predelave ter odličnih chefih, ki v kratkih dobavnih verigah zagotavljajo prvinske okuse na poti od njive do krožnika. Pomreženi strokovno usposobljeni in inovativni ponudniki lahko sistematično gradijo celovito kakovost destinacije, izpostavljajo gastronomske značilnosti in poreklo prostora ter vzpostavljajo specializirano okolje, prijazno za gastronomski oddih daleč od stresnega sveta. Mir, tišina, čist zrak in voda, lepa krajina, ohranjena narava, ponudba z zeleno zgodbo, prijazni domačini, narečja, šege in navade, ki se kažejo tudi skozi odlično gastronomijo, kreativne delavnice, druženja in gastronomske prireditve, omogočajo ob programih dobrega počutja v naravi in podeželskem velnesu neponovljiva doživetja ljubiteljem hrane in vsem, ki si vzamejo čas in so tovrstna gastronomska doživetja pripravljeni tudi plačati. To je smer, ki jo je izbrala Slovenija, ki bo v letu 2021 gastronomska regija Evrope. Ključne besede: podeželski turizem, trajnostni razvoj destinacije, gastronomija, kratke oskrbne verige, lokalno dodana vrednost. Objavljeno v DKUM: 22.01.2024; Ogledov: 352; Prenosov: 35
Celotno besedilo (844,65 KB) Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Gastronomski turizem na Ohridu : analiza stanja in možnosti za izboljšaveMirjana Peshevska, 2023, diplomsko delo Opis: Gastronomski turizem je eden od najbolj dinamičnih segmentov v turistični industriji, ki ga vsaka država in regija lahko izkoristiti kot močno orodje za privabljanje turistov ter promocijo svoje kulture in tradicije. Znano je, da ima hrana močno povezavo s kulturo in z identiteto naroda, gastronomija pa predstavlja vrata v kulturo in način življenja ljudi. Ohrid, kot ena izmed najbolj prepoznavnih turističnih destinacij v regiji, ne izstopa samo po svojih naravnih in zgodovinskih bogastvih, temveč tudi po svoji bogati gastronomski ponudbi. Ta mesto s svojimi mnogimi restavracijami in kavarnami ponuja obiskovalcem avtentične okuse tradicionalne makedonske kuhinje, pa tudi številne druge svetovne kuhinje. V diplomski nalogi smo raziskovali pomen in potencial gastronomskega turizma na Ohridu. Cilj raziskave je bil preučiti trenutno gastronomsko ponudbo v regiji, identificirati najbolj znane in iskane tradicionalne jedi ter najti možnosti za izboljšanje in razvoj. Prav tako so analizirane izkušnje ponudnikov gastronomskih storitev v povezavi s turizmom in podani predlogi za izboljšanje gastronomskega turizma na Ohridu. Ključne besede: gastronomija, gastronomski turizem, Ohrid, tradicionalna hrana Objavljeno v DKUM: 10.10.2023; Ogledov: 623; Prenosov: 90
Celotno besedilo (1,12 MB) |
5. Gastronomska doživetja in vinske destinacije : razvito podeželjeVita Petek, Mojca Polak, 2023, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Slovenska gastronomija s prepoznanimi jedmi znotraj 24 gastronomskih regij vzpostavlja izvirno platformo za ustvarjanje gastronomskih doživetij. Slovenija je vinska dežela, ki se deli na tri vinorodne dežele in devet vinorodnih okolišev. Vsak od njih je prepoznaven po značilnostih, kot so terroir, prst in vremenske razmere, ter karakteristikah vin, ki jih lahko pridelamo na tem območju. V vseh treh vinorodnih deželah najdemo kulinarične prireditve in festivale, povezane z vinom, vinske ceste in fontane ter posebnosti vinskega turizma, ki so značilne samo za določen vinorodni okoliš. Za učinkovito trženje gastronomskih in vinskih doživetij je treba zgodaj prepoznati in implementirati globalne trende ter ustvariti pogoje za trajnostni preplet naravnih in kulturnih danosti. Ključne besede: gastronomija, vino, doživetja, destinacija, podeželje Objavljeno v DKUM: 06.10.2023; Ogledov: 644; Prenosov: 40
Celotno besedilo (29,07 MB) Gradivo ima več datotek! Več... |
6. Filozofija restavracije Tri lučke in njena prepoznavnost v turizmuNika Prevodnik, 2021, diplomsko delo Opis: Gastronomija predstavlja pomemben del turistične ponudbe destinacije in je eden izmed temeljnih načinov spoznavanja načina življenja in kulture krajev, ki jih obiskujemo. V Posavju se nahaja naša raziskana restavracija, restavracija Tri lučke, katere filozofija kuhinje temelji na pristnosti okusov, ki povezujejo tradicionalnost in lokalnost s pridihom modernosti. Prav tako so prisotni na različnih področjih turizma, kar smo v raziskavi opredelili kot eno izmed njihovih konkurenčnih prednosti na turističnem trgu. Z namenom analizirati prepoznovanost Treh lučk med prebivalci Posavja, smo izvedli anketni vprašalnik. Na podlagi pridobljenih rezultatov smo ugotovili, da Posavci, ki so sodelovali v raziskavi, Trem lučkam kot turistično-kulinarični atrakciji v Posavju pripisujejo velik pomen, saj jih več kot tretjina Tri lučke šteje kot eno izmed pomembnejših atrakcij v Posavju. Velika večina je Tri lučke obiskala že vsaj enkrat v življenju, nekateri jo obiščejo tudi večkrat letno ali celo mesečno. V diplomskem delu smo opravili tudi polstrukturirana intervjuja z restavracijo Tri lučke in gostilno Repovž, kateri smo spraševali o vključevanju ter vpetosti v lokalno turistično ponudbo. Gostilna Repovž je bila izbrana, ker si z našo primarno restavracijo Tri lučke delita zelo podobno filozofijo gostilne in hrane. Po opravljeni raziskavi smo naredili še primerjavo z gostilno Repovž, pri kateri smo ugotovili, da sta si kuhinji zelo podobno in da ima gostilna Repovž kar nekaj konkurenčne prednosti zaradi svoje samooskrbne kmetije in domačih izdelkov z domačega vrta. Pripravili smo tudi nekaj priporočil za izboljšavo ponudbe Treh lučk in njihovo povezanost z lokalno skupnostjo in lokalno ponudbo. S predlogi smo temeljili predvsem na trajnosti v okoljskem (»zero waste«) in družbenem pomenu (povezovanju turističnih deležnikov v Posavju). Ključne besede: gastronomija, gostinstvo, kulinarični turizem, Posavje, restavracija Tri lučke Objavljeno v DKUM: 25.11.2021; Ogledov: 781; Prenosov: 105
Celotno besedilo (2,04 MB) |
7. Podeželje in razvoj gastronomije v Sloveniji : teritorialne kolektivne blagovne znamke po modelu ʹIzvorno slovenskoʹ2021 Opis: V publikaciji so predstavljena znanstvena izhodišča in pomen vzpostavljanja teritorialnih kolektivnih blagovnih znamk po modelu Izvorno slovensko za razvoj slovenskega podeželja ter gradnje gastronomskega turizma, ki temelji na kratkih dobavnih poteh od njive do krožnika in vzpostavlja sistem kakovosti in izvora živil ter gradiv tudi za vse spremljajoče dejavnike, ki družno gradijo gastronomsko podeželsko turistično destinacijo. Model temelji na sistematičnem povezovanju, gradnji sistema ocenjevanja in vizualne podobe kolektivne blagovne znamke, usposabljanju, svetovanju, ocenjevanju kakovosti, podeljevanju pravice do uporabe certifikata, vzpostavljanju sistema trženja, prodaje, logistike in zagotavljanja nenehne kakovosti skozi načrtovano spremljanje kakovosti in izvora produktov. Na prvem nivoju gradimo primarno ponudbo, in sicer usposabljamo in svetujemo ponudnikom pridelkov in živilskih izdelkov, da le-ti zgradijo zgodbe z lokalno dodano vrednostjo, ki jih lahko v jedi vključijo gostinci. Na drugem nivoju ustvarjamo lokalno prepoznavno ponudbo nastanitvenih kapacitet, gastronomskih prireditev in doživetij. Tretji nivo je namenjen ambasadorjem kolektivne blagovne znamke, ki pod eno streho združujejo več omenjenih aktivnosti in sprejemnim turističnim agencijam. Četri nivo je namenjen gradnji portala, ki omogoča komuniciranje med deležniki znotraj destinacije in pritegne pozornost zahtevnih raziskovalcev gastronomije, ki so za izjemna butična doživetja pripravljeni nameniti svoj čas in denar. Vse aktivnosti so usklajene z aktivnostmi Slovenske turistične organizacije in MGRT in odlična popotnica za Slovenija – Evropska gastronomska regija Evrope 2021. Ključne besede: teritorialne kolektivne blagovne znamke, model Izvorno slovensko, trajnostni razvoj podeželja, gastronomija, kratke dobaviteljske verige, od njive do krožnika, destinacija, kakovost, poreklo-izvor Objavljeno v DKUM: 09.03.2021; Ogledov: 1290; Prenosov: 94
Povezava na datoteko Gradivo je zbirka in zajema 7 gradiv! |
8. Analiza razvojnih možnosti ponudbe za dobro počutje v botaničnem vrtu univerze v mariboruKsenija Grašič, 2019, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo proučili pojem dobro počutje in raziskali, kako raznolika je ponudba Botaničnega vrta Univerze v Mariboru, ki vključuje dobro počutje ter kako so te storitve oglaševane.
Rezultate smo pridobili z anketiranjem, jih analizirali in grafično prikazali. Na osnovi pridobljenih rezultatov smo sestavili predloge za izboljšavo obstoječe ponudbe v Botaničnem vrtu Univerze v Mariboru in pripravili predloge paketov s ponudbo, ki vključuje obisk Botaničnega vrta Univerze v Mariboru. Sestavili smo tudi itinerarje z vključitvijo obiska ponudbe Botaničnega vrta za različne segmente turistov. Ključne besede: Botanični vrt, dobro počutje, gastronomija, ponudba. Objavljeno v DKUM: 05.11.2019; Ogledov: 1158; Prenosov: 71
Celotno besedilo (1,67 MB) |
9. Vloga pivovarne Lobik pri razvoju pivskega turizma v občini RušeSara Vocovnik, 2019, diplomsko delo Opis: Pivski turizem je v našem okolju relativno nov pojem. Obsega obiskovanje pivovarn, pivske tematske poti, pivske prireditve in množico drugih s pivom povezanih aktivnosti. V diplomskem delu smo raziskovali, kakšno vlogo bi pivovarna Lobik lahko imela pri razvoju pivskega turizma v občini Ruše. Teoretični del diplomskega dela smo začeli s predstavitvijo pojma gastronomija, nato smo raziskali zgodovino pivovarstva, se posvetili pivskemu turizmu pri nas in po svetu ter predstavili občino Ruše. Sledil je empirični del raziskave - opredelitev potenciala za turistični razvoj na podlagi pivovarne Lobik. To smo storili po opravljenih delno strukturiranih intervjujih s strokovnjaki s področja turizma in pivovarstva. Ugotovili smo, da je pivski turizem zelo širok pojem, potencial za njegov razvoj v občini Ruše pa zelo dober. Za razvoj in dopolnitev turistične ponudbe občine in turistične destinacije Maribor - Pohorje je poleg upoštevanja trajnostnih načel potrebno tudi sodelovanje z lokalnimi deležniki. To bi koristilo deležnikom, prav tako pa tudi celotni lokalni skupnosti. Na podlagi profila gastronomskega turista smo oblikovali turistični produkt, ki sledi turističnim trendom in načelom trajnostnega razvoja. Ključne besede: pivski turizem, Ruše, pivovarna Lobik, gastronomija, gastronomski turizem Objavljeno v DKUM: 10.10.2019; Ogledov: 1556; Prenosov: 237
Celotno besedilo (1,52 MB) |
10. Vpliv digitalnega sveta na prehranjevanje mladih odraslihTamás Szukics, 2018, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo opredeljuje vpliv digitalnega sveta na prehranjevalne navade mladih odraslih. Naloga ima štiri dele. Prvi del vsebuje uvod, opredelitev ciljev in hipoteze. Opredelili smo še metode razkiskovanja.
V drugem delu predstavimo koncepte, kot so gastronomija in gastronomski turizem. Ukvarjamo se z najnovejšimi trendi v gastronomskem turizmu in z inovacijami, ki jih uporabljajo v gostinskih lokalih.
Tretje poglavje predstavlja generacije mladih odraslih in njihove značilnosti glede prehranjevanja. Predstavimo digitalni svet in njihove ključne elemente za omejene generacije, kot so socialni mediji in delitev fotografij o hrani.
Zadnji del naloge sestavlja raziskava in opredelitev njenih rezultatov. Raziskava prikazuje izkušnje mladih s kulinariko in tehnologijo. Ključne besede: gastronomija, turizem, generacija Y, družbeni mediji, aplikacije, hrana Objavljeno v DKUM: 04.04.2019; Ogledov: 1238; Prenosov: 105
Celotno besedilo (1,34 MB) |