| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 44
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
1.
Zasnova kompozitne betonske postelje za cnc obdelovalni stroj : magistrsko delo
Tadej Gorenak, 2023, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo Zasnova kompozitne betonske postelje za CNC-obdelovalni stroj vsebuje zasnovo, potek izdelave in stroškovno analizo kompozitne betonske postelje. Kompozitna betonska postelja je namenjena za obdelovanje aluminija na štiri ali pet osnih CNC-obdelovalni strojih. Zaradi visokih obdelovalnih hitrosti so se pri postelji pojavili določeni problemi kot na primer vibracije in hrup pri obdelavi. Rešitev smo našli v zalivanju profilov z mineralnim betonom in protihrupnimi paneli. Kompozitna betonska postelja je varjena konstrukcija. Izdelana je iz jeklenih profilov, ki so naknadno zaliti z mineralnim betonom.
Ključne besede: CNC-obdelovalni stroj, frezanje
Objavljeno v DKUM: 20.09.2023; Ogledov: 320; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (2,71 MB)

2.
Nevronski model rezalnih sil za proces frezanja : magistrsko delo
Uroš Žurman, 2022, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi so opisani modeli za napovedovanje rezalnih sil in principe delovanja nevronskih mrež. V osrednjem delu so predstavljeni trije umetni nevronski modeli za napovedovanje rezalne sile. Za primerjavo je bil narejen statistični model linearne regresije za napovedovanje rezalne sile. Nevronski modeli so bili narejeni s programom MATLAB, model linearne regresije pa z Microsoft Excel. Na koncu so predstavljeni rezultati treh modelov nevronske mreže in statističnega modela linearne regresije.
Ključne besede: frezanje, umetna nevronska mreža, regresijska analiza, rezalne sile
Objavljeno v DKUM: 26.10.2022; Ogledov: 575; Prenosov: 52
.pdf Celotno besedilo (2,37 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
Razvoj in izdelava samozaporne gredi za model škripca Al 100 : diplomsko delo
Martin Hočevar, 2019, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo prikazuje postopke mehanske obdelave, ki so potrebni za izdelavo škripca AL 100. V diplomskem delu je predstavljen potek dela od skiciranja neuspelih oziroma neuporabnih sistemov do nastanka skice sistema, ki se je v nadaljevanju izkazal kot primeren. Sledilo je modeliranje samozaporne gredi z vsemi ostalimi spremembami in dodatnimi deli. Po zaključku modeliranja je bil škripec izdelan in poslan v laboratorij za testiranje izdelkov za pridobitev certifikata. Pri kalkulacijah cen izdelave je bilo ugotovljeno, da se je sistem samozaporne gredi glede na staro izvedo podražil za 4,5 %. In ker se je izkazal za zelo praktičnega, uporabnega in predvsem varnega, se je podjetje odločilo da njegova prodajna cena ostane ista, po nekaj dodatnih testiranjih pa ga bodo vključili v proizvodnjo.
Ključne besede: strojništvo, škripec, samozaporna gred, laserski izrez, struženje, frezanje
Objavljeno v DKUM: 11.07.2019; Ogledov: 1117; Prenosov: 151
.pdf Celotno besedilo (2,59 MB)

4.
Nadgradnja tehnologije dela z rezkalnim strojem Fermat WFT 13 CNC
David Janc, 2018, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi sem se osredotočil na strojno obdelavo velikih obdelovancev na stroju Fermat WFT 13 CNC. Ugotovljeno je bilo, da v podjetju Preis kljub sodobnim strojem porabijo veliko materialnih sredstev, saj obdelovance pošiljajo v izdelavo kooperantom, ker na lastnih strojih ne uporabljajo napredne tehnologije. Izkazalo se je, da je s programom CAD/CAM CREO3, ki ga v podjetju že uporabljajo za izdelavo dokumentacije, z uporabo modula CAM manufacturing možno obdelovanje zahtevnejših oblik obdelovanca. Tako je večji delež proizvodnje opravljen v domačem podjetju. V diplomskem delu bodo predstavljene težave, ki v podjetju nastanejo zaradi nepoznavanja novejše programske opreme. Predlagana je rešitev, nadgradnja tehnologije z modulom CAM manufacturing, ki omogoča rešitev težav. Zaradi težav, ki nastanejo pri natančnosti umerjanja orodja, je predlagana izboljšava z zunanjim optičnim merjenjem orodja. Podjetje stremi za čim hitrejšo in natančnejšo obdelavo obdelovancev. Zaradi večje storilnosti in produktivnosti je predlagana izboljšava z zmogljivejšim orodjem.
Ključne besede: CNC obdelovalni stroj, CAD/CAM, CNC programiranje, umerjanje orodij, optimizacija frezalnih orodij, frezanje.
Objavljeno v DKUM: 03.05.2018; Ogledov: 1423; Prenosov: 134
.pdf Celotno besedilo (3,79 MB)

5.
Pregled obstoječega stanja in uporabe mikro frezanja v proizvodnji
Luka Pivar, 2017, diplomsko delo

Opis: V uvodnem delu diplomske naloge je predstavljen izhodiščni postopek frezanja, ki je ključnega pomena za nadaljnje razvijanje problema ter opisa mikro frezanja. Najprej je pomembno razumeti sam postopek kako deluje, kake sile se pojavljajo in kako se obnaša orodje med delovnim postopkom. Ker je tema diplomske naloge Pregled obstoječega stanja in uporabe mikro frezanja v proizvodnji so v nadaljevanju diplomskega dela najprej predstavljeni stroji in orodja, ki so najpogosteje uporabljeni v proizvodnji. Nato so še podrobneje predstavljena orodja in materiali le teh kajti ugotovljeno je bilo, da zahteva vsaka vrsta obdelovanca svojo vrsto orodja, da je postopek najučinkovitejši. Končni del je namenjen predvsem podrobnejši predstavitvi teoretične osnove postopka mikro frezanja in posebnostim, ki se pojavljajo v proizvodnji ter na katerih področjih je postopek mikro frezanja najučinkovitejši in najpogosteje uporabljen. Ugotovljeno je bilo, da je postopek kljub njegovi neprepoznavnosti uporabljen na veliko področjih, kjer se zahtevajo visoke tolerance ter kvaliteta izdelave površine zakompliciranih oblik izdelkov.
Ključne besede: Mikro frezanje, Frezanje, Mikro postopki odrezavanja, Materiali obdelovancev in orodij, Oblike mikro frezalnih strojev
Objavljeno v DKUM: 02.11.2017; Ogledov: 1087; Prenosov: 143
.pdf Celotno besedilo (1,35 MB)

6.
ANALIZA GIBLJIVOSTI FREZALNEGA ROBOTA KUKA KR 150-2
Matej Veber, 2016, magistrsko delo

Opis: Z razvojem robotike v industrijskih aplikacijah se je razvilo tudi optimiranje robotskega mehanizma. Proizvajalci robotov v tehnični specifikaciji med drugim podajo karakteristike robota, kot so omejitve gibanja osi, maksimalne hitrosti osi ter dvodimenzionalen tehnološki načrt delovnega prostora robota. Pretekle raziskave so pokazale, da navedene informacije ne zadostujejo za izbiro primernega industrijskega robota. Lahko se namreč zgodi, da izbrani robot za določeno aplikacijo ustreza vsem podanim zahtevam, ko pa je dejansko integriran v tehnološki sistem, se lahko izkaže, da v določeni postavitvi in položaju robotski mehanizem ni dovolj gibljiv (ne more opraviti zastavljene naloge). Iz tega sledi, da nimamo podane zelo pomembne informacije o gibljivosti robota v priročnem delovnem prostoru. Pri opisovanju funkcionalnih lastnosti mehanizma uporabljamo različne matematične funkcije, kot so dosegljivi in priročni delovni prostor, gibljivost in ostali kinematični indeksi. Močnostna gibljivost robotskega mehanizma je nov indeks, ki podaja zmogljivost robotskih mehanizmov. Vključuje vpliv rotacij in translacij pri gibanju mehanizma, pri tem pa so enote enake. Obstoječe metode za izračun gibljivosti so fizično nekonsistentne in invariantne. Indeks močnostne gibljivosti je naraven in homogen kazalnik gibljivosti robotskega mehanizma in je fizično konsistenten. Omenjeni indeks bomo vključili v analizo gibljivosti frezalnega robota KUKA KR 150-2. Preverjanje rezultatov in izračunov sledi praktičnem delu naloge.
Ključne besede: robotika, robotsko frezanje, KUKA KR 150-2, gibljivost robotskega mehanizma, indeks gibljivosti, indeks močnostne gibljivosti, tehnologija odvzemanja materiala z robotom, togost robotskega mehanizma, delovni prostor robota.
Objavljeno v DKUM: 16.09.2016; Ogledov: 1734; Prenosov: 281
.pdf Celotno besedilo (4,18 MB)

7.
Optimizacija postopka obdelave izpušnega kolektorja
Damir Rafolt, 2016, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je izdelati optimiziran postopek obdelave izpušnega kolektorja na horizontalnem obdelovalnem centru, tako da bo obdelovalni čas čim krajši, in izbrati takšna orodja in parametre rezanja, da bo strošek le-teh čim manjši. V diplomski nalogi so predstavljeni izračuni posameznih obdelovalnih časov, izračun potrebnega števila orodij za obdelavo serije izdelkov, strošek vseh potrebnih orodij pri obdelavi serije in delovni potek obdelave izpušnega kolektorja, ki se bo obdeloval v podjetju Deutz AG.
Ključne besede: frezanje, vrtanje, izpušni kolektor, čelna poravnava, tehnološki čas, orodni list, delovna risba
Objavljeno v DKUM: 12.09.2016; Ogledov: 1379; Prenosov: 120
.pdf Celotno besedilo (7,92 MB)

8.
IZDELAVA PROGRAMSKE OPREME NADZORNEGA SISTEMA VPENJALNE PRIPRAVE
Gregor Tašner, 2015, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je predstavljeno načrtovanje in izdelava programske opreme nadzornega sistema vpenjalne priprave. Opisana je uporabljena raziskovalna oprema in njena nastavitev. Za zagotovite potrebnih podatkov programski opremi je bila izvedena meritev rezalnih sil med postopkom obdelave z odrezovanjem in komunikacija s CNC krmiljem obdelovalnega stroja. Programska oprema je izdelana v razvojnem orodju LabVIEW. Predstavljeni so algoritmi programske opreme, ki omogočajo zajemanje sile, komunikacije s CNC krmiljem, izračun optimalnih sil vpenjalne priprave in regulacijo podajalne hitrosti obdelovalnega orodja. Za nadzor in upravljanje programske opreme je bil izdelan grafični vmesnik.
Ključne besede: frezanje, vpenjalna priprava, regulacija vpenjalnih sil, programska oprema, grafični vmesnik
Objavljeno v DKUM: 27.11.2015; Ogledov: 1196; Prenosov: 140
.pdf Celotno besedilo (3,13 MB)

9.
Optimiranje odrezavanja gradientnega materiala pri frezanju
Tomaž Irgolič, 2015, doktorska disertacija

Opis: Uvajanje tehnologije laserskega navarjanja kovinskih materialov s postopkom LENS v zadnjem času pridobiva na veljavi in uporabnosti za namene popravila strojnih delov in gravur preoblikovalnih orodij. Kljub zelo dobrim dosežkom navarjanja plasti kovinskih materialov, je še vedno potrebna naknadna obdelava navarov s postopki odrezavanja. Dosedanji način poobdelave navarjene površine je bil s postopkom brušenja. Način brušenja navarjenih plasti je dal do sedaj ustrezne rezultate. Slabost brušenja v primerjavi s frezanjem pa je manjši odvzem materiala v enaki časovni enoti. Prav zaradi tega je raziskava v okviru doktorske disertacije potekala v smeri nadomestitve procesa brušenja s procesom frezanja. Cilj raziskave je bil ugotoviti vpliv parametrov stroja za lasersko navarjanje na dobljene hrapavosti in valovitosti navarjenih površin gradientnih materialov. Problem navarjenih materialov je površina, ki ne ustreza standardu hrapavosti N6, kar je bil naš zastavljen cilj. Zato je potrebno navarjene površine dodatno obdelati, za kar smo si izbrali proces frezanja z oblikovnim krogelnim frezalom. Z raziskavami smo dokazali, da je možno nadomestiti proces brušenja s procesom frezanja. Površina vseh izdelanih vzorcev je bila predhodno skenirana s tri-razsežnim optičnim skenerjem. S skeniranjem se je zagotovil oblak točk, na podlagi katerega sta se v nadaljevanju disertacije izračunala srednji aritmetični odstopek navarjenega profila Ra, največja višina izbočin Rp in debelina navarjenih plasti. Za ugotavljanje debeline navarjenih plasti se je izdelal uporabniški vmesnik za merjenje debeline in analizo navarjenih plasti. S pomočjo izračunov se je v nadaljevanju izračunala minimalna potrebna globina frezanja z oblikovnim krogelnim frezalom, ki je potrebna, da dobimo poobdelano površino navarjenih plasti. Vsi vzorci, ki so bili obdelani s frezanjem, so imeli končno kvaliteto površine stopnje N6 oziroma boljšo. Seveda je izbira rezalnih parametrov za poobdelavo navarjenih plasti gradientnih materialov s procesom frezanja ključnega pomena. Zato je pomembno, da poznamo trdoto materiala, njegovo kemijsko sestavo in pripadajoče mehanske lastnosti. Le-te so v veliki meri odvisne od predhodno izbranih parametrov stroja za navarjanje. Tekom raziskave pridobljeni rezultati so bili shranjeni v namensko izdelano podatkovno bazo. Ta je uporabniku prijazna in mogoča hiter pregled osnovnih podatkov o materialu, pregled izmerjenih rezalnih sil pri izbranih rezalnih pogojih in grafično primerjavo izmerjenih rezalnih sil pri različnih rezalnih parametrih. Celotna raziskava doktorske disertacije zajema predstavitev problema, osnove delovanja stroja za lasersko navarjanje in seveda vrsto preizkusov, kjer se je skenirala površina navarjenih slojev, izračunala pripadajoča hrapavost in valovitost površine in seveda vršila nadaljnja obdelava navarjenih plasti gradientnih materialov s procesom frezanja.
Ključne besede: frezanje, gradientni material, LENS, optimizacija odrezavanja
Objavljeno v DKUM: 06.11.2015; Ogledov: 1976; Prenosov: 187
.pdf Celotno besedilo (16,64 MB)

10.
Zasnova in razvoj testne naprave Heart bite rate pulse 7
Goran Hren, 2015, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi sta predstavljena zasnova in razvoj testne naprave Heart Bite Rate Pulse 7, izdelane na CNC stroju ROUTER. Najprej je bil izveden sistematični razvoj tiskanega vezja, ki sestoji iz iskanja idej in konstruiranja izdelka. Delovanje tiskanega vezja je ključnega pomena za delovanje končnega izdelka. Po zaključenem projektu tiskanega vezja se najprej konstruira prototip 3D-modela testne naprave. Pred izdelavo serijskega testiranja tiskanih vezij smo izdelali 100 poskusnih tiskanih vezij in jih testirali. Šele nato smo izdelali bolj učinkovito testno napravo za serijsko testiranje tiskanih vezij. V podjetju, kjer se uporabljajo CNC obdelovalni stroji, je zelo pomemben čas. Vsak nepotreben gib stroja med obdelovalnim ciklom podaljša čas izdelave in s tem poveča proizvodne stroške.
Ključne besede: konstruiranje, CNC stroj, razvoj izdelka, prototip, orodje, frezanje.
Objavljeno v DKUM: 27.10.2015; Ogledov: 1268; Prenosov: 81
.pdf Celotno besedilo (2,92 MB)

Iskanje izvedeno v 0.2 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici