Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Uvod: Frekvenca dihanja je ključni fiziološki parameter, ki se uporablja v številnih kliničnih okoljih. Kljub njegovi diagnostični in prognostični vrednosti se še vedno pogosto meri z ročnim štetjem frekvence dihanja. V zadnjem času je velik pomen v kliničnem okolju dobila metoda, s katero popolnoma neinvazivno preko signalov elektrokardiograma oziroma njegovih elektrod spremljamo frekvence dihanja. Metode: V zaključnem delu smo uporabili kvantitativno metodologijo z metodo opazovanja. S pomočjo zbranih podatkov iz kliničnega okolja, smo naredili opazovalno študijo. Za izvedbo raziskovalne naloge smo uporabili neslučajnostni namenski vzorec, ki je zajemal 150 pacientov, starejših od 18 let, ki so bili priključeni na EKG monitoring. Rezultati: V raziskavi je sodelovalo 150 pacientov, pri čemer je analiza meritev frekvence dihanja pokazala razlike med izmerjenimi vrednostmi brez EKG monitorja (19,89 vdiha na minuto) in z EKG monitorjem (19,99 vdihov na minuto). Statistična primerjava razlik med izmerjeno frekvenco dihanja brez in z EKG monitorjem ni pokazala statistično pomembnih razlik. Razprava in sklep: Ugotavljamo, da je natančnost merjenja frekvence dihanja ključnega pomena pri kliničnem delu. Glede na rezultate študije menimo, da je spremljanje frekvence dihanja ključnega pomena pri zgodnjem odkrivanju bolezni in napredovanju zdravstvenega stanja pacientov. Zato si želimo, da bi se zdravstveni delavci lahko zanesli na aparate, ki omogočajo natančno in zanesljivo merjenje frekvence dihanja.
Ključne besede: dihanje, frekvenca dihanja, EKG, monitoring
Objavljeno v DKUM: 06.12.2023; Ogledov: 418; Prenosov: 40
Celotno besedilo (1,87 MB)

Opis: Tema diplomskega dela je preučitev vpliva visokotehnoloških kopalk na plavanje in posledično na športne rezultate v plavanju. Cilji raziskave so bili (i) proučiti vpliv uporabe visokotehnoloških kopalk na tehniko plavanja, (ii) analizirati frekvence in število zavesljajev dobitnikov medalj (moških in žensk) v 100 metrskih disciplinah na svetovnem prvenstvu v Rimu 2009 in Šanghaju leta 2011 ter (iii) podati predloge za optimalnejšo frekvenco in število zavesljajev. Pri izdelavi diplomskega dela so bile v okviru deskriptivnega pristopa uporabljene metoda klasifikacije (definicije pojmov), metoda deskripcije (opisi dejstev, procesov in pojavov) in metoda kompilacije (povzemanje in primerjanje stališč, sklepov …). Za raziskavo so bili v vzorec izbrani dobitniki medalj svetovnih prvenstev v plavanju v Rimu (2009) in v Šanghaju (2011). Merila se je frekvenca zavesljajev in število zavesljajev. Analiza finalnih nastopov in rezultati bodo predstavljeni v tabelah in grafih (excel). Meritve so bile opravljene s pomočjo video posnetkov omenjenih nastopov. Cilji naloge so bili doseženi. Uporaba visokotehnoloških kopalk vpliva na tehniko plavanja. Analiza frekvence in števila zavesljajev dobitnikov medalj v 100 metrskih disciplinah na svetovnem prvenstvu v Rimu 2009 in Šanghaju leta 2011 je pokazala, da plavalci in plavalke leta 2009 v večini niso delali manj zavesljajev kot v Šanghaju leta 2011, so plavali enako ali z višjo frekvenco ter so dosegali v povprečju boljše rezultate kot v Šanghaju. Predlog za plavalce je, da stremijo k daljšim in efektivnejšim zavesljajem kljub prepovedi visokotehnoloških kopalk
Ključne besede: plavanje, visokotehnološke kopalke, frekvenca zavesljajev, število zavesljajev.
Objavljeno v DKUM: 28.01.2022; Ogledov: 835; Prenosov: 26
Celotno besedilo (894,75 KB)

Opis: Diplomsko delo obravnava vpliv motenj v napetosti na časovno stalnost oddane svetlobe svetlobnih virov, ki jih uporabljamo v gospodinjstvih. Eden izmed pokazateljev kakovosti svetlobnih virov je fliker, ki je povezan s spremembami napajalne napetosti ali lastnostmi delovanja napajalnega vezja. Svetlobni vir se lahko na spremembe napajalne napetosti odzove z bolj ali manj močnim utripanjem. Za analizo omenjenega pojava smo uporabili svetlobne vire z vznožkom E27, ki je tudi najbolj razširjen vznožek v gospodinjstvih, in izmerili na sestavljeni merilni progi njihov odziv na spremembe napajalne napetosti. Diplomsko delo je bilo opravljeno v skladu z zahtevami standardov IEEE 1789 in IEC TR 61547-1, da se preveri, ali so vsi gospodinjski svetlobni viri ustrezni za uporabo v bivalnih prostorih. Ugotovitve so pokazale, da so vsi ustrezni.
Ključne besede: fliker, kolebanje napetosti, svetlobni viri, stroboskopski učinek, frekvenca.
Objavljeno v DKUM: 17.12.2021; Ogledov: 1467; Prenosov: 92
Celotno besedilo (5,43 MB)

Opis: Diplomska naloga obravnava vztrajnost elektroenergetskega sistema (EES). Opravljena je analiza obnašanja EES ob upadu frekvence iz katere sledi, da je gradient frekvence odvi-sen od vztrajnosti EES. Obravnavani so algoritmi za ocenjevanje vztrajnosti na osnovi li-nearnega diferencialnega operatorja in linearnega integralnega operatorja v kombinaciji z metodo najmanjših kvadratov. Narejeni so simulacijski izračuni z uporabo poenostavlje-nih modelov agregatov in z uporabo popolnega modela hidroelektrarn Vuhred in Ožbalt. Nakazana je tudi problematika vpliva vetrnih elektrarn na vztrajnost EES. Rezultati kažejo na negativni vpliv nemodelirane dinamike in meritve frekvence pri uporabi obravnavanih algoritmov.
Ključne besede: frekvenca, vztrajnostna konstanta, ocenjevanje vztrajnosti, frekvenčna stabilnost, pomično podatkovno okno
Objavljeno v DKUM: 03.11.2020; Ogledov: 1342; Prenosov: 122
Celotno besedilo (1,87 MB)

Opis: V doktorski disertaciji je predstavljena analiza srednjefrekvenčnega sistema za uporovno točkovno varjenje, ki se v industriji uporablja za varjenje pločevin. Sistem za uporovno točkovno varjenje sestavljajo frekvenčni pretvornik, varilni transformator z nameščenim diodnim usmernikom in varilne klešče z elektrodami. Ti sistemi se večinoma uporabljajo v avtomatizirani avtomobilski industriji za varjenje karoserij s pomočjo robotov. Varilni transformator je nameščen na premikajoči se robotski roki, zato je teža zelo pomemben dejavnik. Z manjšo težo prihranimo na energiji in povečamo dinamiko robota. Težo varilnega transformatorja lahko zmanjšamo z lažjimi in kakovostnejšimi materiali, kar pa je povezano z višjo ceno in je pogosto nesprejemljivo. Težo lahko zmanjšamo tudi s povišanjem frekvence napajalne napetosti, kar omogoča zmanjšanje preseka železnega jedra. Manjši presek železnega jedra pomeni tudi krajše ovoje navitij in s tem manjšo težo. Višanje napajalne frekvence pa negativno vpliva na velikost varilnega toka in izgube, ki sta glavni temi raziskovanja doktorske disertacije. Z višanjem frekvence se namreč zmanjšuje največji varilni tok zaradi izgube prevajalnega razmerja. Pojav izgube prevajalnega razmerja in efektivno prevajalno razmerje sta podrobno analizirana na podlagi časovnih potekov tokov in napetosti. Frekvenčna odvisnost maksimalnega varilnega toka je karakteristična lastnost varilnega transformatorja, ki jo lahko določimo z drago merilno opremo ali z zahtevnimi numeričnimi izračuni. V disertaciji je predstavljena možnost analitičnega izračuna na osnovi poznanih parametrov veznega modela. Ker gre v danem primeru za zahteven, nelinearen in časovno spremenljiv sistem, je tudi analitična rešitev temu primerno zahtevna. Analitična rešitev pa ne omogoča samo neposrednega izračuna frekvenčne odvisnosti varilnega toka, temveč tudi njegovo odvisnost od kateregakoli drugega parametra veznega modela. Analitična rešitev je potrjena tako z meritvami kot z numeričnimi izračuni z reševanjem vezij in z uporabo metode končnih elementov (MKE). Ker modeli MKE zajemajo tudi vpliv kožnega in sosedstvenega pojava, je bilo z izračuni potrjeno, da ti pojavi v opazovanem frekvenčnem področju nimajo opaznega vpliva na frekvenčno odvisnost varilnega toka. S pomočjo MKE in meritev so bili analizirani tudi vplivi frekvence na joulske izgube varilnega transformatorja. Izgube se je razdelilo na deleže stacionarnih in dinamičnih izgub, kjer slednje naraščajo z naraščanjem frekvence. Na osnovi rezultatov meritev in izračunov s predlogom šestih novih konstrukcij navitij transformatorja so podani splošni napotki za zmanjšanje neželenega zmanjšanja varilnega toka in povečanje izgub pri povečanju frekvence napajalne napetosti.
Ključne besede: uporovno točkovno varjenje, varilni transformator, DC-DC pretvorniki, preklopna frekvenca, vezni modeli, analitični modeli, navitja transformatorja, izgube, železno jedro, vrtinčni toki, kožni pojav, sosedstveni pojav, metoda končnih elementov
Objavljeno v DKUM: 24.04.2018; Ogledov: 2007; Prenosov: 141
Celotno besedilo (14,39 MB)