1. Ekvivalenca slovenskih in angleških frazemov s sestavinami iz pomenskega polja samostalnika posoda : magistrsko deloNina Jakoša, 2024, master's thesis Abstract: V magistrskem delu sta s frazeološkega vidika obravnavani pomenski polji, ki ju kot nadpomenki urejata slovenski samostalnik posoda in angleški container. Na podlagi slovarskih virov v obeh jezikih sta prikazani pomenski polji, nato pa so prepoznani leksemi, ki se pojavljajo kot sestavine frazemov. Na izbrani skupini frazemov je izvedena medjezikovna primerjava slovenskih frazemov z angleškimi ekvivalenti in angleških s slovenskimi, pri čemer so določane tri vrste frazeološke medjezikovne ekvivalence, in sicer popolna, delna in ničta. Rezultati nakazujejo, da se iz obeh pomenskih polj kot sestavina frazemov pojavlja manj kot deset odstotkov leksemov. Prevladujoče frazeološko medjezikovno razmerje je v obeh sklopih primerjanih frazemov delna ekvivalenca. Keywords: frazeologija, primerjalna frazeologija, pomensko polje, medjezikovna ekvivalenca, posoda Published in DKUM: 27.09.2024; Views: 0; Downloads: 7 Full text (2,06 MB) |
2. Zoonimi v slovenskih, hrvaških in ruskih primerjalnih frazemih ter slovenskih narečjihMihaela Koletnik, Natalia Kaloh Vid, 2024, independent scientific component part or a chapter in a monograph Abstract: V prispevku preučujemo knjižne slovenske, hrvaške in ruske primerjalne frazeme z zoonimno sestavino, ki opredeljujejo človekove lastnosti (značajske, mentalne, telesne), človekova čustva in občutenja, vedenjske vzorce in stanja, v primerjavo pa so vključeni tudi frazemi iz primorskega notranjskega zagorskega govora, štajerskega južnopohorskega oplotniškega govora ter desetih prekmurskih govorov, pokrivajočih vsa tri prekmurska podnarečja. Prikazati želimo, na osnovi katerih mentalnih podob je nastal isti frazeološki pomen v normiranih knjižnih jezikih in naravnih narečnih govorih, kateri frazemi so imeli enako ali podobno izhodišče, koliko je na oblikovanje frazeološkega pomena vplivala simbolika živali in ali so bile iste (ustaljene, resnične, domnevne, pogosto tudi antropomorfno pripisane) lastnosti posamezne živali motivirajoče pri njihovem nastajanju. Keywords: slovenščina, hrvaščina, ruščina, narečna frazeologija, frazemi, primerjalne analize Published in DKUM: 26.07.2024; Views: 112; Downloads: 4 Link to file |
3. Podoba človeka v primerjalnih živalskih frazemih v Marjeti na Dravskem polju : magistrsko deloMaša Kirbiš, 2024, master's thesis Abstract: V magistrski nalogi z naslovom Podoba človeka v primerjalnih živalskih frazemih v Marjeti na Dravskem polju so zbrani frazemi, ki imajo za eno od sestavin poimenovanje za žival. Živalski frazemi so zbrani v vasi Marjeta na Dravskem polju, ki se uvršča v prleško narečje panonske narečne skupine.
V teoretičnem delu naloge opisu raziskovalne točke sledi glasoslovni oris obravnavanega krajevnega govora. Nabor s terensko raziskavo pridobljenega narečnega frazeološkega gradiva je po pojavnosti primerjan s slovarskimi viri (Slovar slovenskega knjižnega jezika, Slovar slovenskih frazemov).
Narečni frazemi so analizirani in uvrščeni v pomenske skupine, kakor so se izoblikovale na osnovi zbranega gradiva. Ugotovitve kažejo, da so lastnosti, prenesene na človeka, večinoma negativne ter da je v največ frazemih primerjalna sestavina domača žival. Največ (več kot dve tretjini) zbranih frazemov je lokalnospecifičnih, kar pomeni, da jih Slovar slovenskih frazemov in Slovar slovenskega knjižnega jezika ne beležita. Med živalskimi vrstami so najpogosteje zastopane svinje, med posameznimi živalmi pa pes, kača, riba, miš in bik. Keywords: dialektologija, panonska narečna skupina, zahodno prleško narečje, narečna frazeologija, primerjalni frazemi, zoonimi. Published in DKUM: 09.07.2024; Views: 109; Downloads: 24 Full text (1,21 MB) |
4. Razumevanje frazemov iz vsakdanjega življenja pri starejših predšolskih otrocih : diplomsko deloTinkara Toplak, 2024, undergraduate thesis Abstract: Diplomska naloga z naslovom Razumevanje frazemov iz vsakdanjega življenja pri starejših predšolskih otrocih vsebuje teoretični, empirični in praktični del. V teoretičnem delu naloge smo predstavili govorni razvoj in frazeologijo. Podrobneje smo predstavili tudi frazeme, njihovo rabo in razumevanje. Prav tako smo se dotaknili tudi delitve frazemov. Naš namen empiričnega dela naloge je bil ugotoviti, kako starejši predšolski otroci, stari od 5 do 6 let, razumejo frazeme iz vsakdanjega življenja. Podatke za analizo smo pridobili preko začetnega in končnega preverjanja. Izbrali smo si štiri različne odlomke, ki vsebujejo frazeme. Preko le-teh smo preverjali, kako starejši predšolski otroci razumejo frazeme in ali obstaja razlika v številu frazemov ter načinu razumevanja le-teh. V praktičnem delu pa smo predstavili štirinajst različnih dejavnosti, ki smo jih izvajali med začetnim in končnim preverjanjem z eno izmed skupin. Keywords: Govorni razvoj, razumevanje, frazemi, frazeologija. Published in DKUM: 10.06.2024; Views: 175; Downloads: 20 Full text (2,29 MB) |
5. Človekova čustva in občutenja, vedenjski vzorci in stanja v prekmurskih primerjalnih živalskih frazemihMihaela Koletnik, 2023, published scientific conference contribution Abstract: Prispevek prikazuje človekova čustva in občutenja, vedenjske vzorce in stanja, kot se zrcalijo v prekmurskih primerjalnih frazemih, ki imajo kot eno od sestavin poimenovanje za žival. Frazemi iz prekmurske gradivske zbirke, katerih struktura in pomen so preverjeni z ugotovitvami Ž. Fink Arsovski in E. Kržišnik, so predstavljeni primerjalno s knjižnimi frazemi po pomenskih skupinah, kakor so se (iz)oblikovale na osnovi zbranega narečnega gradiva, preverjenega tudi s slovarskimi viri. Keywords: frazeologija, primerjalni frazemi, živalski frazemi, zoonimi, prekmursko narečje Published in DKUM: 31.05.2024; Views: 154; Downloads: 12 Full text (594,64 KB) This document has many files! More... |
6. Primerjalni živalski frazemi v izbranih prekmurskih govorih : magistrsko deloTjaša Miholič, 2024, master's thesis Abstract: V magistrski nalogi z naslovom Primerjalni živalski frazemi v izbranih prekmurskih govorih so zbrani frazemi, ki imajo za eno od sestavin poimenovanje za žival. Živalski frazemi so zbrani na Ravenskem in Dolinskem, tj. v prekmurskem narečju panonske narečne skupine.
V teoretičnem delu so opisane raziskovalne točke na Ravenskem in Dolinskem, od koder so informatorji. Predstavljen je tudi glasoslovni oris v raziskavo zajetih krajevnih govorov. Nabor narečnega gradiva je urejen po abecednem redu in po pojavnosti primerjan s slovarskimi viri (Slovar slovenskega knjižnega jezika, Slovar slovenskih frazemov).
Zbrani frazemi so analizirani in razporejeni glede na lastnosti in podobo človeka. Ugotovitve kažejo, da so lastnosti, prenesene na človeka, večinoma negativne in da se enake lastnosti živali pojavljajo tako na Dolinskem kot Ravenskem. Največ (več kot dve tretjini) zbranih frazemov je lokalnospecifičnih, kar pomeni, da jih ne beležita Slovar slovenskih frazemov in Slovar slovenskega knjižnega jezika. Med živalskimi vrstami so najpogosteje zastopane svinje, med posameznimi živalmi pa se največkrat pojavlja pes, sledijo mu kura, tele in bik. Keywords: dialektologija, panonska narečna skupina, prekmursko narečje, narečna frazeologija, primerjalni frazemi, zoonimi. Published in DKUM: 09.05.2024; Views: 204; Downloads: 40 Full text (817,30 KB) |
7. Razumevanje izbranih pregovorov pri 5 in 6 let starih otrocih : diplomsko deloSanja Pezdevšek, 2023, undergraduate thesis Abstract: V diplomski nalogi z naslovom Razumevanje izbranih pregovorov pri 5 in 6 let starih otrocih, smo v začetnih poglavjih, ki zajemajo teoretični del naloge podrobneje predstavili frazeologijo in paremiologijo. Predstavili smo pregovore, njihove značilnosti, kako so jih obravnavali skozi različna časovna obdobja. Prav tako smo se dotaknili razvoja otroškega govora, mišljenja in otroškega dojemanja pregovorov. Naš namen empiričnega dela naloge je bil ugotoviti, ali otroci, starosti 5 in 6 let, razumejo pregovore dobesedno ali v prenesenem pomenu in ali znajo povezati pomen pregovora z ustrezno sliko. Podatke smo za vsakega otroka zbirali enkrat, za kar smo potrebovali 4 dni. Podatke smo zbirali s kvalitativno tehniko. V empiričnem delu naloge smo si zastavili 3 raziskovalna vprašanja in 2 hipotezi, ki smo ju v sklepu potrdili oziroma ovrgli. Raziskava je pokazala, da otroci pregovore razumejo in razlagajo dobesedno in da znajo povezati pregovor z ustrezno sliko, ki uprizarja pomen pregovora. Keywords: Paremiologija, pregovor, frazem, frazeologija Published in DKUM: 03.10.2023; Views: 448; Downloads: 67 Full text (1,84 MB) |
8. Frazemi v mladinski prozi Svetlane Makarovič : magistrsko deloKatja Jamnik, 2023, master's thesis Abstract: Frazemi so izrazna sredstva, ki naš jezik bogatijo in ga olepšajo. Prisotni so v vsakdanji komunikaciji, v umetnostnih ter neumetnostnih besedilih. Pravzaprav nas spremljajo na vsakem koraku. Razumevanje frazemov pa je zahtevno, še zlasti za otroke, ki pogosto ne razumejo in ne prepoznajo prenesenega pomena in frazem razumejo dobesedno.
V magistrskem delu Frazemi v mladinski prozi Svetlane Makarovič je bil osrednji namen prebrati in preučiti mladinska prozna dela Svetlane Makarovič ter v njih poiskati frazeme. Pri iskanju in interpretaciji frazemov nam je kot merilo služil Slovar slovenskih frazemov (Keber, 2015). Nabor frazemov, ki smo jih našli in vključili v obravnavo, šteje skupaj 160 frazemov. V magistrski nalogi smo jih analizirali glede na pogostost, obliko in pomen.
Po pogostosti sta izstopajoča frazema »sapo je vzelo komu« in »hitro kot blisk«, med pogostimi pa so še »valjati se od smeha«, »pojdi(te) se solit« in »umreti od smeha«.
Po obliki so najpogostejši glagolski frazemi (101), v veliko manjši meri sledijo prislovni frazemi (27) in pridevniški frazemi (13), najmanj pa je samostalniških (11) in nepregovornih frazemov (6). Opozorili smo tudi na prenovitve.
Po raziskavi smo še bolj prepričani v to, da je treba na frazeme opozarjati že v prvih razredih osnovne šole, saj lahko z njimi učenkam in učencem olajšamo razumevanje umetnostnih besedil, hkrati pa bogatimo njihovo besedišče. Keywords: frazeologija, frazem, učni načrt za slovenščino, mladinska proza, Svetlana Makarovič Published in DKUM: 03.02.2023; Views: 748; Downloads: 129 Full text (1,94 MB) |
9. Dialektologija na Dnevih akademikinje Zinke Zorko2023, proceedings Abstract: V znanstveni monografiji Dialektologija na Dnevih akademikinje Zinke Zorko so predstavljeni referati s simpozija Prvi Dnevi akademikinje Zinke Zorko (Selnica ob Dravi, 15. 10. 2022).
Akademikinja Zinka Zorko je svoje življenje posvetila znanstvenemu, raziskovalnemu in pedagoškemu delu. Študentom je posredovala svoje znanje z izrazito osebno noto, kar jo je uveljavila za najbolj priljubljeno predavateljico na mariborski slovenistiki. Raziskovala je koroške, štajerske in prekmurske govore, njeno znanstveno delo pa je spodbudilo nastanek mariborske dialektološke šole. V monografiji je predstavljena njena »jezikovna oporoka«, ki zavezuje in zahteva odgovorno nadaljevanje dela na področju dialektologije. Keywords: Zinka Zorko, dialektologija, slovenska narečja, frazeologija, narečne premene, besedotvorje, germanizmi, prekmurske katoliške pridige Published in DKUM: 01.02.2023; Views: 704; Downloads: 75 Full text (5,11 MB) This document has many files! More... |
10. Razumevanje frazemov v izbrani Grimmovi pravljici pri učencih 1. in 5. razreda : magistrsko deloSaša Tisel Fidler, 2022, master's thesis Abstract: Frazeologija je veda o stalnih besednih zvezah, katere osnovni pojem je frazem s frazeološkim pomenom. Frazeologija v ožjem smislu pomeni, da so frazeološke jezikovne enote tiste, katerih pomena ni mogoče razbrati iz njenih sestavin (npr. knjižni molj); v širšem smislu pa pomeni, da so frazeološke jezikovne enote tiste, katerih pomen celote je enak vsoti pomenov sestavin (npr. spalna srajca). Frazeme pogosto srečamo v sodobni mladinski književnosti. Mlajši otroci imajo težave pri razumevanju le-teh, kar se v starostnih obdobjih govornega razvoja izboljšuje, vendar moramo učenje frazemov spodbujati. Pravljice so za otroka okolje, kjer spoznavajo življenje in knjižni jezik ter širijo besedni zaklad.
V empiričnem delu smo želeli raziskati, kako učenci prvega in petega razreda razumejo frazeme v izbrani Grimmovi pravljici. Zanimalo nas je, ali na razumevanje vplivajo starost, spol in frazemi glede na njihovo delitev. V raziskavo je bilo vključenih 20 učencev 1. in 5. razreda. Z metodo polstrukturiranega intervjuja in analize smo ugotovili, da starost pomembno vpliva na razumevanje frazemov, saj so jih starejši učenci razumeli več. Glede na spol so bili uspešnejši dečki, na splošno pa so učenci bolje razumeli frazeme s prenesenim pomenom kot pa tiste, katerih pomena ne moremo ugotoviti iz besed, ki ga tvorijo. Keywords: frazeologija, frazem, govorni razvoj, pravljice, brata Grimm Published in DKUM: 20.09.2022; Views: 688; Downloads: 169 Full text (1,66 MB) |