| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 48
First pagePrevious page12345Next pageLast page
1.
Primerjava frazeološkega gradiva za iztočnice pod črko B ( v Slovarju slovenskega knjižnega jezika, Pleteršnikovem in Glonarjevem slovarju)
Monika Rubin, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo se je začelo z zbiranjem frazeološkega gradiva, sledila je temeljita primerjava frazeološkega gradiva za iztočnice pod črko B v treh slovarjih: v Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1998), v Slovensko-nemškem slovarju Maksa Pleteršnika (1894) in v Slovarju slovenskega jezika Jožeta Glonarja (1936). Naslov dela v angleškem jeziku se glasi: A comparison of phraseological material for headwords starting with B (among Dictionary of Slovene literary language, Pleteršnik, and Glonar dictionaries). Namen diplomske naloge je razviden že iz samega naslova diplomskega dela, obenem pa je bi namen tudi gradivo pregledno izpisati v razpredelnice. Cilj je bil s pomočjo računalnika izrisati grafični prikaz frazemov v obliki grafikonov ter z ugotovitvami potrditi oziroma ovreči zastavljene hipoteze, kar obenem predstavlja rezultate dela. Uporabljene so bile deskriptivna metoda, komparativna metoda in zgodovinska metoda, viri pa primarni, sekundarni in terciarni.
Keywords: frazeologija frazem slovar SSKJ Pleteršnik Glonar
Published: 12.05.2009; Views: 2538; Downloads: 422
.pdf Full text (606,93 KB)

2.
GERMANIZMI V FRAZEMIH SLOVARJA SLOVENSKEGA KNJIŽNEGA JEZIKA OD R DO Ž
Marjana Hameršak, 2009, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi so bili raziskani frazemi z germanizmi, ki so sprejeti v Slovar slovenskega knjižnega jezika. Najprej je bilo pregledano gradivo že zabeleženih nemških leksikalnih prvin v slovenščini (Striedter - Temps 1963; ST) in zanje še pomenska razlaga v obeh etimoloških slovarjih slovenskega jezika Franceta Bezlaja (1977—2005; ESSJ) in Marka Snoja (2003; SES). Nato je bilo preverjeno, ali je potrjeni germanizem sprejet tudi v SSKJ in hkrati še sestavina frazema. Živost in raba germanizmov kot frazemskih sestavin se je ugotovljala s pomočjo referenčnega korpusa slovenskega jezika FidaPLUS. Koliko so izpisani frazemi še živi in znani mlajši generaciji, se je preverjalo pri študentih 2. letnika slovenistike na Filozofski fakulteti Maribor. Podatki korpusa FidaPLUS kažejo, da je večina frazemov z germanizmi, zabeleženih v SSKJ, potrjenih in v rabi živih, kar pomeni, da je SSKJ še zmeraj najizčrpnejši in dovolj aktualni frazeološki vir. Anketa med študenti je pokazala, da mladi pri vsakdanjem govoru obravnavane frazeme redko uporabljajo, saj v zadnjem času opažamo vse večji vpliv angleškega jezika tudi na frazeološki ravni.
Keywords: Frazeologija, frazem, frazemske sestavine, SSKJ, germanizem, anketa o poznavanju frazemov.
Published: 17.11.2009; Views: 3548; Downloads: 315
.pdf Full text (2,47 MB)

3.
PROBLEMI PREVAJANJA FRAZEMOV V TISKANIH OGLASIH
Dejan Klančič, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Frazemi, ki se pojavljajo v nemških reklamnih besedilih (in seveda v jeziku na splošno), nimajo v slovenščini zmeraj ustreznega frazeološkega para, kar od prevajalca zahteva, da pri svojem delu uporabi določene strategije tako, da sporočilo izhodiščnega besedila kar se da najbolje prenese v ciljni jezik. Dodatno težavo predstavlja povezava med pisnim in slikovnim delom besedila, ki je za tovrstna besedila posebnega pomena, prevajalcu pa predstavlja dodatno komponento, ki jo mora pri prevodu upoštevati. Namen naloge je analiza nemških frazemov v reklamnih besedilih časopisa Der Spiegel glede na vrsto modifikacije, odvisnosti od konteksta in povezanosti besedila s sliko. Tej analizi sledi iskanje ustreznega frazema — z enakim jedrom kot v nemščini ali ekvivalent — v slovenščini in analiza, v kolikšni meri semantično sploh ustreza celotnemu kontekstu ciljnega besedila. Analiza bo pokazala, če je obstoj ustreznega frazema v slovenščini dovoljšen kriterij za uporabo tega v prevodu. V kolikor ustrezen frazem v slovenskem jeziku ne obstaja, bodo s pomočjo sodobnih prevajalskih strategij podane najboljše možne rešitve prevajalskega problema.
Keywords: frazeologija, frazem, Spiegel, modifikacija, prevajanje
Published: 25.11.2009; Views: 2593; Downloads: 333
.pdf Full text (1,03 MB)

4.
VESELJE IN ŽALOST V NEMŠKIH FRAZEMIH (POSKUS ONOMAZIOLOŠKE RAZVRSTITVE)
Mateja Belak, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Čustva so postala predmet številnih razprav in raziskav jezikoslovcev, ki razpravljajo o teoretičnih vprašanjih, ki izhajajo iz povezave med jezikom in čustvi ter njunega simbioznega vpliva enega na drugega. In ker je ta močan sovpliv čustev in jezika bil že zdavnaj dokazan, ga je potrebno v modernem jezikoslovju upoštevati. Namen diplomskega dela je bil zbrati in sestaviti seznam frazemov, ki se nanašajo na čustvena pojma veselje in žalost, urediti pojmovni sistem, v katerega so razvrščeni frazemi, ter ovreči tezo Igorja Ol'šanskija, ki trdi, da frazeološka poimenovanja kažejo tendenco k negativnemu polu čustev. Končni cilj diplomske naloge je bil ureditev preglednega onomaziološkega slovarja, ki zajema čustvena pojma veselje in žalost. V poteku diplomskega dela je bila uporabljena deskriptivna metoda, metoda zbiranja, urejanja, analiziranja ter klasifikacije. Rezultat diplomskega dela je urejen pojmovni sistem za čustvena pojma veselje in žalost, ki kot takšen predstavlja možno osnovo za onomaziološki slovar. Teza Igorja Ol'šanskija je bila, kot napovedano, ovržena, saj je analiza dokazala, da frazeološka poimenovanja kažejo tendenco k pozitivnemu polu čustev.
Keywords: : frazeologija, frazem, onomaziologija, čustva in jezik, veselje, žalost, slovar
Published: 22.07.2010; Views: 2116; Downloads: 164
.pdf Full text (1,09 MB)

5.
FRAZEOLOŠKA EKVIVALENCA V DEBENJAKOVEM NEMŠKO-SLOVENSKEM SLOVARJU
Barbara Šnajder, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Tema diplomske naloge je frazeološka ekvivalenca v Debenjakovem Velikem nemško-slovenskem slovarju (elektronska izdaja na plošči CD-ROM, 2., prenovljena izdaja). Namen je bil vzeti pod drobnogled 147 frazeoloških enot, katerih samostalniška komponenta vsebuje hrano in pijačo. Cilj naloge je bil izdelati korpus frazemov, pri čemer se upoštevajo leksikografska pravila. Trditve mnogih avtorjev, da se pri frazeoloških enotah, ki so predstavljene v Debenjakovem slovarju, pojavljajo nedoslednosti, so bile povod za analizo teh frazemov. Izhajali smo iz dejstva, da je Debenjakov Veliki nemško-slovenski slovar nujno potreben prenove, poenotenja slovarskih gesel, predvsem kar zadeva frazeologijo. Analiza je pokazala, da so bile postavljene hipoteze upravičene. V Debenjakovem slovarju primanjkuje parafraz, enotnih frazeoloških nedoločniških oblik, pri ekvivalentih se pojavljajo celo pomenske nepravilnosti oziroma napake. V analitičnem delu naloge so podani predlogi sprememb skupaj z utemeljitvami za spremembe slovarskega gesla. Izbrani frazemi so bili primerjani s frazemi v Duden 11, Wahrig Deutsches Wörterbuch in v jezikovnih korpusih FidaPlus in Nova Beseda ter dopolnjeni v korpusu.
Keywords: frazeološka ekvivalenca, frazeologija, frazeografija, leksikografija, dvojezični slovarji, parafraza
Published: 18.07.2013; Views: 1540; Downloads: 92
.pdf Full text (865,64 KB)

6.
ČASOVNI IDIOMI V ANGLEŠČINI IN NJIHOVE SLOVENSKE USTREZNICE
Nika Verhovnik, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Angleški jezik vsebuje veliko idiomov, ki predstavljajo pomemben del jezika, zato je to področje zelo zahtevno in težko osvojljivo. Idiomatični izrazi so natančno določeni in nespremenljivi. Njihovega pomena največkrat ni mogoče izpeljati iz pomena posameznih besed v idiomu, njihovih elementov pa ni dovoljeno poljubno spreminjati ne v govornem ne v pisnem jeziku. Največkrat so sestavljeni iz dveh ali več besed, pogosteje kot v uradnem angleškem pisnem jeziku pa se pojavljajo v neuradnem govornem. V tem diplomskem delu smo se v raziskovanju idiomov osredotočili zgolj na časovne idiome. Zbranih in predstavljenih je 253 idiomov, ki so hkrati prevedeni v slovenski jezik. Idiomi niso le predstavljeni in podkrepljeni z razlago, temveč so razloženi tudi s primeri. Namen diplomskega dela je bil ugotoviti, v kolikšni meri sta si v časovni terminologiji slovenščina in angleščina podobni. Idiome smo razvrstili v tri skupine, in sicer glede na njihovo prevedljivost. Analiza je pokazala, da največjo skupino idiomov predstavlja skupina angleških idiomov, ki glede na pomen v slovenskem jeziku nimajo ustreznic. Razloge za to je moč najti v različnih zgodovinskih, kulturnih in socialnih ozadjih. Tudi geografske značilnosti igrajo pri tem pomembno vlogo. Sledi skupina angleških idiomov, ki imajo ustreznice z istim pomenom in drugačnim zapisom v slovenskem jeziku. Na splošno slovenski jezik ne premore toliko idiomatičnih izrazov kot angleški. V ta namen je potrebno angleške idiome v slovenščino velikokrat prevesti opisno.
Keywords: Idiomi, frazeologija, čas, kulturne razlike, slovenske ustreznice.
Published: 11.11.2011; Views: 3208; Downloads: 330
.pdf Full text (1,15 MB)

7.
Frazeologija v mariborskem pogovornem jeziku v romanih Janje Vidmar in Andreja Predina
Tanja Šušteršič, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo Frazeologija v mariborskem pogovornem jeziku v romanih Janje Vidmar in Andreja Predina prikazuje pojavljanje frazemov in individualnih izrazitev v dveh romanih, napisanih v mariborskem pogovornem jeziku. Želeli smo raziskati in prikazati pogostost pojavljanja teh jezikovnih enot v mariborskem pogovornem jeziku na podlagi praktičnega gradiva, jih skušali opisati in strniti v seznam. Za pravilno razumevanje frazemov in individualnih izrazitev je potrebno sobesedilo, zato je vsaka jezikovna enota zapisana v primernem sobesedilnem okolju. Namen diplomskega dela je tudi ugotoviti, ali se v mariborskem pogovornem jeziku pojavljajo jezikovne enote, ki so tipične le za to območje. Vira za praktično frazeološko gradivo sta torej romana, teoretična izhodišča pa v večji meri predstavljajo pomembni prispevki Erike Kržišnik, monografija Nataše Jakop, Pragmatična frazeologija (2006), ter prispevki drugih slovenskih raziskovalcev frazeologije. Slovenska frazeologija je področje, ki je veljalo v slovenskem jeziku za manj raziskano v primerjavi z drugimi slovanskimi jeziki. Slovenski teoretiki zadnja leta precej podrobno raziskujejo frazeologijo, a frazeološkega slovarja žal še nimamo, imamo pa poskusnega, ki ga je izdelal Janez Keber. Odsotnost slovarja se močno izraža pri samem definiranju oziroma razlagi frazemov, dodatno težavo predstavlja tudi neenotna terminologija slovenskih raziskovalcev. V diplomskem delu uporabljena terminologija bo povzeta po Eriki Kržišnik in Nataši Jakop. Analiza izbranih frazemov ter individualnih izrazitev pokaže, da so le-te pogoste v mariborskem pogovornem jeziku. Izmed izbranih jih je nekaj takšnih, ki se ne pojavljajo v korpusu FidaPLUS in so morebiti le avtorske tvorbe, našli pa smo tudi nekaj pragmatičnih frazemov.
Keywords: frazeologija, frazemi, pragmatični frazemi, FidaPLUS, Slovar slovenskega knjižnega jezika (SSKJ), Janja Vidmar, Andrej Predin
Published: 05.09.2011; Views: 2160; Downloads: 376
.pdf Full text (1,00 MB)

8.
Frazeologija in frazeografija v času informacijsko-komunikacijske tehnologije. Predstavljeno na primeru elektronskega učnega gradiva
Nataša Kralj, 2012, doctoral dissertation

Abstract: Izhajajoč iz dejstva, da so frazemi kot ustaljene besedne zveze s prenesenim pomenom del vsakdanje komunikacije v pisni in govorjeni obliki ter da predstavljajo pomemben del besedišča, teoretično raziskujemo in utemeljujemo argumente za intenzivnejše vključevanje frazemov v jezikovni pouk s podporo informacijsko-komunikacijske tehnologije. Pridobljena teoretska spoznanja o usvajanju tujejezične frazeologije in digitalizaciji le-te predstavljajo temelj za preverjanje in primerjavo nekaterih že obstoječih večjezičnih elektronskih frazeoloških učnih gradiv in slovarjev za nemščino. S pomočjo empirične raziskave frazeološkega učnega e-gradiva preverjamo dejansko učinkovitost uporabe le-tega pri različnih potencialnih uporabniških skupinah. Na osnovi teoretičnih dognanj in rezultatov empirične raziskave verificiramo zastavljene hipoteze, ki se nanašajo na polifunkcionalnost frazeoloških e-gradiv, na uporabnikove potrebe in cilje v odvisnosti od jezikovnega predznanja in na realizacijo frazeološkega optimuma. V zaključku sledijo predlogi za izboljšave, ki bi optimizirali polifunkcionalnost elektronskih frazeoloških gradiv in odločilno prispevali k njihovi uporabnosti ter aktualnosti. Ob tem učitelji nemščine kot tujega jezika s predstavljenimi postopki učenja tujejezične frazeologije s podporo elektronskih gradiv dobijo napotke, kako frazeološke pojave smiselno in ciljno vključiti v poučevanje tujega jezika pri različnih ciljnih skupinah.
Keywords: Frazeologija, učenje frazemov, EPHRAS, e-gradivo, IKT, nemščina kot tuji jezik, polifunkcionalnost, frazeološki optimum
Published: 17.09.2012; Views: 2099; Downloads: 195
.pdf Full text (4,66 MB)

9.
VLOGA FRAZEMOV V TISKANIH OGLASIH
Julija Remenik, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Oglasi so del našega vsakdana. Pri tem pa te vrste besedil niso nekaj naključnega, ampak so dobro in vsestransko načrtovane, saj želijo pritegniti pozornost potrošnikov, vzbuditi njihovo zanimanje in jih prepričati, da sežejo po ponujenem izdelku. In to se lahko dosega tudi s premišljeno rabo specifičnih leksikalnih enot, kot so frazemi. Diplomsko delo se osredinja na frazeme in njihovo vlogo v tiskanih oglasih. Frazemi se v oglasih pojavljajo tako v prenovljeni kot v neprenovljeni obliki, njihova raba pa je, tako kot siceršnja raba frazemov, ekspresivna. Temelj diplomskega dela predstavljajo teoretična izhodišča frazeološke vede, značilnosti tiskanih oglasov, njihova jezikovnostilna podoba in vloga zlasti prenovljenih frazemov. Analizirano je 20 primerov tiskanih oglasov, v katerih se poleg zgradbe frazeoloških enot opazuje tudi namen in učinek, ki ga oglasi z uporabo tovrstnih leksikalnih enot dosegajo. Zanimalo nas je tudi, kje v oglasu se frazemi pojavljajo in kolikšen je njihov prispevek k učinkovitosti oglasnega sporočila kot celote.
Keywords: frazeologija, oglaševanje, tiskan oglas, frazem, prenovitev frazema
Published: 19.11.2012; Views: 1866; Downloads: 218
.pdf Full text (18,91 MB)

10.
ZMOŽNOST RAZUMEVANJA FRAZEMOV PRI UČENCIH 3. IN 5. RAZREDA OSNOVNE ŠOLE
Urška Balažic, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Frazemi veljajo za zabavna izrazna sredstva, ki polepšajo in bogatijo naš jezik. Pojavljajo se tako v strokovnih besedilih kot tudi v vsakdanjem govoru, učenci pa jih pogosto srečujejo v umetnostnih besedilih, ki jih prebirajo pri pouku ali doma za zabavo. Pri tem je pomembno, da jih razumejo, zato sem v svojem diplomskem delu raziskala, kako frazeme razumejo učenci 3. in 5. razreda. Zanimalo me je, ali so spol, starost in vrsta frazema pomembni dejavniki pri njihovem razumevanju. Analiza intervjujev je pokazala, da spol pri razumevanju ne igra pomembne vloge, saj so se pri razumevanju določenih vrst frazemov bolje odrezale deklice, pri drugih pa dečki. Za razliko od spola pa je starost pri razumevanju frazemov zelo pomembna; starejši kot so učenci, bolje razumejo frazeme. Pri mlajših učencih sem opazila, da so jim težave delali frazemi, rabljeni v prenesenem pomenu, saj so jih učenci velikokrat razumeli dobesedno. Že iz preleta ciljev v učnem načrtu je razvidno, da se frazeologiji namenja zelo malo časa. Kar je posledično razvidno v rezultatih učencev, ki kažejo na pomanjkljivo razumevanje določenih vrst frazemov. Pokazalo se je, da učencem predstavlja največjo težavo razumevanje pregovorov. V nasprotju s pregovori pa učenci z razumevanjem sestav nimajo nobenih problemov, kar niti ni presenetljivo, saj so sestave besedne zveze s točno določenim pomenom, vzgoja in izobraževanje pa spodbujata čedalje večjo pojmotvornost. Pri tem pa se moramo vprašati, ali učencem dovolj uzaveščamo frazeme. Sama sem mnenja, da bi bilo treba učence pogosteje seznanjati s temi izraznimi sredstvi, predvsem bi si želela, da bi z učenci delali več na razumevanju pregovorov, saj se ne nazadnje v njih in tudi ostalih frazemih skriva ljudska modrost, ki jo moramo ohranjati.
Keywords: frazemi, frazeologija, razvoj govora, preneseni pomen, metafora v vzgoji in izobraževanju
Published: 12.07.2013; Views: 2450; Downloads: 772
.pdf Full text (681,79 KB)

Search done in 0.18 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica