1. Vsebnost fosforja v različnih delih hibridnih rastlin bezgaVeronika Turk, 2020, undergraduate thesis Abstract: V sklopu diplomskega dela smo analizirali vsebnost fosforja v koreninah, poganjkih, lubju, listih, pecljih ploda, socvetjih in jagodah hibridnih rastlin bezga. Kislinski razklop vzorcev je bil narejen na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani. V raztopinah vzorcev smo s pomočjo molekulske absorpcijske spektrometrije izmerili koncentracijo fosforja. Povprečna vsebnost fosforja v lubju je bila 2,32 mg/g, v poganjkih 2,12 mg/g, v pecljih ploda 5,96 mg/g, v koreninah 3,62 mg/g, v listih 2,96 mg/g, v jagodah 2,62 mg/g in v socvetjih 4,49 mg/g. Ugotovili smo statistično značilno korelacijo v vsebnosti fosforja med posameznimi analiziranimi deli rastline. Rezultati kažejo, da obstajajo med različnimi deli rastline razlike v vsebnosti fosforja.
Keywords: bezeg, fosfor, deli rastline, medvrstni križanci
Published in DKUM: 01.09.2020; Views: 644; Downloads: 70
 Full text (561,62 KB) |
2. Spremljanje vsebnosti makroelementov v mleku sesalcev domačih živali in v mlečnih napitkih rastlinskega izvoraBarbara Bernjak, 2018, bachelor thesis/paper Abstract: Namen raziskave je bil določiti vsebnost suhe snovi, pepela in pomembnejših mineralov (Ca, Mg in P) v mleku sesalcev domačih živali, kokosovem mleku in mlečnih napitkih rastlinskega izvora ter na osnovi rezultatov podati prispevek uživanja mleka k dnevnemu vnosu posameznih mineralov v organizem. Koncentracije Ca in Mg smo določili z atomsko absorpcijsko spektrometrijo, koncentracije P pa z molekulsko absorpcijsko spektrometrijo. Analizirali smo 4 vzorce iz vsake skupine živil (skupaj 24 vzorcev). Najvišjo vsebnost suhe snovi smo izmerili v kravjem surovem mleku (12,3 %) in najnižjo v sojinem napitku (5,8 %), medtem ko je bila vsebnost pepela najvišja v kozjem in homogeniziranem kravjem mleku ter kokosovem mleku. Največ Ca vsebujeta kozje in homogenizirano kravje mleko (135 mg/100 g) ter sojin napitek (44 mg/100 g). Vsebnosti Mg so bile od 1,93 mg/100 g v riževem napitku do 15,21 mg/100 g v kokosovem mleku in P od 6,14 mg/100 g v riževem napitku do 95 mg/100 g v surovem kravjem in kozjem mleku. Mg v mleku statistično značilno pozitivno korelira s Ca, v mlečnih napitkih pa s P. Odrasla moška oseba pri zaužitju 1 dcl mleka pokrije približno desetino dnevnih potreb po Ca in P.
Keywords: mleko, sojin in rižev napitek, kokosovo mleko, kalcij, magnezij, fosfor
Published in DKUM: 18.10.2018; Views: 934; Downloads: 117
Full text (297,35 KB) |
3. Uporaba alginatnih nosilcev za odstranjevanje onesnažil iz vodeNina Ribič, 2016, undergraduate thesis Abstract: Namen diplomskega dela je bilo odstranjevanje fosfatnih ionov iz vode z adsorpcijo na sintetizirane nosilce ter primerjava učinkovitosti med alginatnimi nosilci z dodatkom PVA ter imobiliziranimi maghemitnimi nanodelci v alginatnih nosilcih z dodatkom PVA. Tako smo s spreminjanjem različnih parametrov (čas absorpcije, količina nosilcev, količina vezanih maghemitnih nanodelcev, oblika posode) proučevali učinkovitost odstranjevanja fosfatnih ionov z obema vrstama alginatnih nosilcev s PVA.
Rezultati odstranjevanja fosfatnih ionov iz vode z obema vrstama nosilcev so pokazali učinkovitost tako maghemitnih PVA- alginatnih nosilcev kot PVA- alginatnih nosilcev brez nanodelcev. Po 20 minutah smo dosegli z 3,94 g maghemitnih PVA- alginatnih nosilcev znižanje koncentracije fosfatnih ionov za 40,3 %, s 3,51 g PVA- alginatnih nosilcev brez maghemitanih nanodelcev pa le 21,5 %. Po 24 urah smo dosegli najvišje znižanje koncentracije fosfatnih ionov v obeh primerih, in sicer 98,5 % z maghemitnimi nanodelci ter 97,9 % brez njih.
Keywords: fosfor, fosfati, maghemit, nanodelci, PVA, alginat
Published in DKUM: 29.09.2016; Views: 953; Downloads: 87
Full text (1,92 MB) |
4. PRIPRAVA SAMOGASNE MEŠANICENA OSNOVI BLOK KOPOLIMEROV Z NE-HALOGENSKIMI ZAVIRALCI GORLJIVOSTIRobert Peretin, 2016, undergraduate thesis Abstract: Namen diplomskega dela je bil pripraviti samogasno mešanico zmanjšane stopnje gorljivosti z ne-halogenskimi zaviralci gorenja v primerjavi s standardno mešanico brez vsebnosti le teh ter določiti stopnjo gorljivosti glede na standard UL 94.
Na tehnološki opremi za pripravo in izdelavo končnega granulata smo izdelali štiri različne mešanice, ki so vsebovale različne aditive za izboljšanje stopnje negorljivosti, določili stopnjo negorljivosti ter osnovne fizikalne lastnosti mešanic. Rezultate smo nato primerjali.
Na osnovi primerjave rezultatov smo ugotovili, da se določene fizikalno-mehanske lastnosti mešanic precej razlikujejo, kar smo glede na različne dodane aditive tudi pričakovali. Sledi zaključek, da so tako fizikalno-mehanske lastnosti, kakor tudi stopnja negorljivosti pripravljenih mešanic, odvisne predvsem od dobre homogenizacije surovin pri procesu priprave mešanice ter enakomernosti polipropilenske (PP) matrike v fazi kompaundiranja predpripravljene mešanice.
Stopnja samogasnosti se je izboljševala z zamenjavami in količinami dodanih aditivov v smeri aktivnih zaviralcev gorenja v osnovno mešanico. Tako je bila stopnja samogasnosti kontrolne mešanice številka 1, pripravljene z aditivom kalcijevega karbonata najslabša in ni dosegla minimalnih zahtev standarda UL 94 V2, dosegla pa je zahteve po normi UL 94 HB na debelini 3,2 mm. V mešanici številka 2, kjer smo 25 % količine kalcijevega karbonata zamenjali z nehalogenskim aditivom za zmanjšanje stopnje gorljivosti, prav tako nismo dosegli željenih zahtev standarda UL 94 V2, je pa ta mešanica dosegla zahteve standarda UL 94 HB. V mešanici številka 3, kjer smo celotno količino kalcijevega karbonata zamenjali z anorganskim aditivom magnezijevim hidroksidom, nam prav tako ni uspelo doseči minimalnih zahtev standarda UL 94 V2, je pa ta mešanica dosegla zahteve standarda UL 94 HB. V mešanici številka 4, kjer smo kot zamenjavo uporabili izbrani aditiv na nehalogenski osnovi, pa smo uspeli doseči željeni rezultat in sicer stopnjo negorljivosti po UL 94 V0.
Iz dobljenih rezultatov je razvidno, da se z nehalogenskimi anorganskimi dodatki za zmanjšanje gorljivosti ne da izdelati mešanice s stopnjo negorljivosti po UL 94 V0. Za doseganje le te je bilo potrebno uporabiti aditiv za zmanjšanje gorljivosti na ne-halogenski osnovi, ki je vseboval vezan fosfor, v kombinaciji s pravilno izbranim sinergistom.
Keywords: Nehalogenski zaviralci gorenja, Stopnja gorljivosti, Fosfor, Silikon, Polimerni materiali
Published in DKUM: 16.09.2016; Views: 1090; Downloads: 0 |
5. Efficiency of soil and fertilizer phosphorus use : reconciling changing concepts of soil phosphorus behaviour with agronomic informationJohn Keith Syers, A.E. Johnston, David Y. Curtin, 2008 Abstract: The efficient use of phosphorus (P) is essential to many agricultural and environmental issues. This bulletin reviews, analyzes and synthesizes information on the efficient use of soil and fertilizer P. It presents information on the plant availability of soil and fertilizer P, with an emphasis on soil plant interactions. The focus is on the changing concepts of the behavior of both soil and fertilizer P and on the need to define and assess their recovery and, thus, P-use efficiency more appropriately.--Publisher's description.
Keywords: gnojila, fosfatna gnojila, fosfor, kmetijstvo
Published in DKUM: 10.07.2015; Views: 791; Downloads: 54
 Link to full text |
6. VPLIV GNOJENJA S FOSFORJEM IN KALIJEM NA SPREMEMBE V RASTLINSKI SESTAVI EKOLOŠKEGA TRAVNIKA V LETU PRVE APLIKACIJE GNOJILMartina Cigler, 2013, undergraduate thesis Abstract: V travniškem poskusu smo od marca 2002 do oktobra 2002 proučevali vpliv gnojenja s fosforjem in kalijem na spremembe v rastlinski sestavi ekološkega travnika v letu prve aplikacije gnojil. Poskus smo izvajali na posestvu Jergač na Libeliški gori (S zemljepisna širina 46º 36' 12'', V zemljepisna dolžina 14º 55' 57'', nadmorska višina 840 m) v občini Dravograd. Poskus smo zasnovali kot latinski kvadrat z osnovno parcelico 8 x 8 m. Obravnavanja (gnojenje je bilo spomladi) v poskusu so bila: A – kontrola (brez gnojenja), B – 390 kg surovega fosfata ha-1, C – 281 kg kalijeve soli ha-1in D – 125 kg P2O5 ha-1 in 112 kg K2O ha-1. Ugotovili smo, da v letu prve aplikacije gnojil posamezna obravnavanja niso statistično značilno vplivala na botanično sestavo. Za vidnejše vplive gnojenja bi morali poskusno površino gnojiti več let.
Keywords: Travnik, gnojenje, fosfor, kalij, botanična analiza
Published in DKUM: 04.09.2013; Views: 1992; Downloads: 299
Full text (1,01 MB) |
7. |
