| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


31 - 40 / 75
First pagePrevious page12345678Next pageLast page
31.
BESEDILNA ANALIZA IZBRANIH DOPISOV ODVETNIŠKE PISARNE
Nastja Repič, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Jezik prava je posebno področje rabe jezika, ki s svojimi značilnostmi neposredno uveljavlja novo stanje stvari in odi med strokovne jezike. Ker gre za dokaj hermetičen jezik, je toliko bolj kompleksen kot jezik katere koli druge prakse in s tem toliko bolj zahtevna in odgovorna njegova raba. Preučili bomo jezik prava oz. natančneje eno od njegovih podzvrsti – jezik pravne prakse, ki se uporablja v odvetniški pisarni in ki ga tvorci uporabljajo pri pisanju oz. ubesedovanju svojih besedil ter pri sporazumevanju s strankami. To nas bo vodilo skozi naključno izbrane dopise, ki jih bomo s pomočjo izdelanih kriterijev razdelili na več struktur oz. ravnin, katere bomo natančneje analizirali z različnimi pristopi. V makrostrukturi dopisov bomo pregledali sestavne dele dopisov. Nato bomo preučili namere dopisov in tematsko zgradbo. Kriteriji besedilnosti bodo izhodišče analize. Skozi mikrostrukturo se nam bo prikazovala pravopisna, slovnična, slovarska raven. Pomagali si bomo s pristopom jezikovne pragmatike in s teorijo govornih dejanj. S stilistiko bomo preučili načela pisanja in z njimi povezana načela sporazumevanja. Raziskovanje tvorcev in njihovo pisanje pa se ne bo ustavilo pri pragmatiki, temveč bo analizo nadaljeval pristop jezikovne forenzike s pomočjo interdisciplinarnih ved psiho- in sociolingvistike.
Keywords: Sporazumevanje, jezik prava, besedilo, poslovna korespondenca, dopisi, makrostruktura, mikrostruktura, stilistika, jezikovna pragmatika, jezikovna forenzika.
Published in DKUM: 28.02.2014; Views: 2033; Downloads: 242
.pdf Full text (1,17 MB)

32.
Izzivanje prstnih sledi na človeški koži z daktiloskopskim praškom : diplomsko delo
Kristina Barbo Rozman, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomskega dela je ugotoviti, pod kakšnimi pogoji je na koži človeka mogoče izzvati sledi papilarnih črt z uporabo daktiloskopskega praška in kaj vpliva na njihovo obstojnost. Razlog za preučevanje izzivanja prstnih sledi s podlage, kot je koža, je predvsem, da gre za razmeroma neraziskano področje v slovenskem prostoru, po drugi strani pa sem kot kriminalistična tehnica želela raziskati potek in pogoje izzivanja teh sledi ter slednje približati preiskovalcem – kriminalističnim tehnikom, ki te metode odkrivanja sledi s kože zaenkrat ne uporabljajo pri svojem delu. Iskanje in zavarovanje sledi papilarnih črt s trupel je še vedno v domeni daktiloskopskih strokovnjakov Nacionalnega forenzičnega laboratorija, čeprav se tudi kriminalistični tehniki na regionalni ravni srečujemo s primeri, ko bi bile tovrstne preiskave smiselne in potrebne. Ugotovitve diplomskega dela temeljijo na raziskavi, ki sem jo opravila na Oddelku za citopatologijo Splošne bolnišnice Novo mesto. Glavna metoda raziskave je eksperimentalna metoda v obliki opazovanja pojavov, ki se preiskujejo pod določenimi pogoji. Z raziskavo je bilo ugotovljeno, da so najbolj ugodni predeli telesa za izzivanje in zavarovanje uporabnih sledi papilarnih črt gležnji, podlahti in prsi. Največ uporabnih sledi je bilo izzvanih v prvem časovnem intervalu, torej prvo uro po povzročitvi sledi na kožo, in v tretjem časovnem intervalu, kar kaže na to, da je možnost, da bomo na koži izzvali in zavarovali uporabne sledi papilarnih črt, vsako uro od povzročitve manjša. Prav tako je z raziskavo ugotovljeno, da ima temperatura površine kože in prostora, v katerem se truplo nahaja, izjemen vpliv na možnost izzivanja ter zavarovanje in kakovost tovrstnih sledi. Uporabnost diplome je v ugotovitvi, da je temperatura najpomembnejši dejavnik, ki vpliva na možnost izzivanja sledi s kože ter njihovo obstojnost in kakovost. Preiskovalci bodo tako lahko v prihodnje več pozornosti namenili pripravi, torej zavarovanju trupla, na katerem se pričakujejo sledi papilarnih črt, in pripravi prostora, v katerem se bodo sledi izzivale, v smislu zagotovitve najbolj ugodne temperature za izzivanje tovrstnih sledi z daktiloskopskim praškom. Ključne besede: izzivanje prstnih sledi, človeška koža, švedski črni daktiloskopski prašek, daktiloskopska folija.
Keywords: kriminalistična tehnika, forenzika, daktiloskopija, prstni odtisti, sledi, koža, diplomske naloge
Published in DKUM: 22.01.2014; Views: 2081; Downloads: 193
.pdf Full text (3,84 MB)

33.
DOPUSTNOST IN DOKAZNA VREDNOST ELEKTRONSKIH DOKAZOV V PRIMERJALNI PERSPEKTIVI
Mia Jazbec, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Danes ljudje digitalne sledove in elektronske dokaze puščamo skoraj vsepovsod, ne da bi se tega zavedali. Puščamo jih pri opravljanju vsakdanjih opravil, kot je npr. brskanje po internetu, prebiranje elektronske pošte, plačevanje kupljenega blaga z bančnimi karticami, elektronsko bančništvo itd. V današnjem svetu hitrega razvoja sodobne tehnologije postaja elektronski dokaz vse pomembnejši in pogosto tudi edini dokaz za dokazovanje kriminalitete v zvezi z računalniki, ki z razvojem sodobne tehnologije vse bolj narašča. Ker digitalne sledi in elektronski dokazi v svetu obstajajo v nam nerazumljivem računalniškem jeziku, jih je za to, da bi lahko postali dokazno sredstvo v sodnih postopkih, potrebno "prevesti" v razumljiv jezik. To pa je naloga digitalne forenzike, ki postaja vedno pomembnejše orodje pri odkrivanju in analiziranju kriminalitete v zvezi z računalniki. Elektronski dokazi so sicer pravno izenačeni s klasičnimi dokazi, vendar imajo nekatere tehnične značilnosti, ki kljub pravnemu enačenju s klasičnimi dokazi zahtevajo drugačen pristop pri ocenjevanju in vrednotenju pravne dopustnosti in dokazne vrednosti. Da bi torej elektronski dokazi bili dopustni na sodišču, mora policija z njimi pri zbiranju, preiskovanju in analiziranju ravnati izredno pazljivo, sodišča pa morajo za pravilno oceno njihove dokazne vrednosti poznati temeljne postopke in pravila za pridobivanje teh dokazov.
Keywords: digitalna forenzika, elektronski dokazi, pravna dopustnost, dokazna vrednost, kazenska zakonodaja, kazensko procesno pravo
Published in DKUM: 10.01.2014; Views: 1937; Downloads: 199
.pdf Full text (509,30 KB)

34.
Slovenski nacionalni forenzični laboratorij : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Petra Tavčar, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Nacionalni forenzični laboratorij je edina akreditirana slovenska institucija, ki se ukvarja s forenzičnimi preiskavami. Njegovi začetki segajo v leto 1950 in že od takrat je veljalo, da je na visokem nivoju, kar se je do danes samo nadgrajevalo. Slednje se izraža v dobri usposobljenosti zaposlenih, vrhunski instrumentalni opremi, mednarodnih sodelovanjih, upravljanju s sistemi kot so AFIS, SICAR ipd. K takemu napredku so veliko prispevali vodje NFL-ja in pa tudi ostali zaposleni, ki imajo težke in zahtevne naloge. Forenzični strokovnjaki delujejo v petih oddelkih (daktiloskopski, biološki, fizikalni, kemijski in oddelek za preiskave dokumentov NAC/CNAC), kjer se ukvarjajo s preiskavami in analizirajo sledi ter tako iščejo dokaze in posledično storilce kaznivih dejanj. Nekateri predavajo na fakultetah, občasno se udeležujejo ogledov kraja dejanja, podajajo mnenja na sodiščih, hodijo na razne konference itd. Iz slednjega lahko razberemo povezavo s policijo, sodišči in tožilstvom, sodelujejo pa tudi mednarodno. Trenutno se NFL bojuje s prostorsko stisko, kar pa se že rešuje z gradnjo novega prizidka in rekonstrukcijo obstoječe zgradbe. Glavna misel je tako v tem trenutku selitev v nove prostore in ohranjanje akreditacije, kamor spada tudi želja po akreditiranju še drugih metod.
Keywords: forenzika, forenzična znanost, forenzične preiskave, forenzični laboratoriji, Nacionalni forenzični laboratorij, NFL, diplomske naloge
Published in DKUM: 11.07.2013; Views: 4302; Downloads: 995
.pdf Full text (2,57 MB)

35.
Digitalna forenzika in fotografija : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in notranje zadeve
Miha Zajšek, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Na področju digitalno forenzične znanosti se soočamo z novimi tehnološkimi izzivi, kjer je svet vedno bolj odvisen od digitalnih virov informacij, računalniških sistemov in omrežnega shranjevanja podatkov. Digitalna forenzika je dokazovanje določenih aktivnosti na vseh sistemih, ki delujejo digitalno, in se ne nanaša samo na računalnike, ampak na vse, kar je digitalno. To zajema tudi digitalne komunikacije (GSM), digitalno fotografijo itd. Vzporedno z razvojem tehnologije je potrebno razvijati tudi orodje za digitalno forenzično znanost, razpravljati o zanesljivosti digitalnih dokazov, o iskanju in obnavljanju skritih podatkov in pa o omrežni forenziki. Digitalna forenzika se uporablja v civilne in vojaške namene, pri uveljavljanju zakonov in povsod, kjer uporabljamo forenzične tehnike za odkrivanje dokazov iz digitalnih virov. Cilj diplomske naloge je torej predstaviti enega izmed načinov možnega preverjanja pristnosti digitalne fotografije in povezovanje določene fotografije z napravo, s katero je bila ta fotografija narejena. Ugotovitve kažejo, da je le z eno metodo preverjanja pristnosti fotografije težko z gotovostjo potrditi originalnost fotografije, ki bi jo lahko potrdili z upoštevanjem več dejavnikov, kot so napaka na leči, napaka senzorja, stopnja stiskanja podatkov in še mnogo drugih. Napredek digitalne fotografije lahko spremljamo skoraj dnevno in prav tako se izpopolnjujejo tehnike ponarejanja, kar posledično pomeni, da se morajo sočasno razvijati tudi tehnike odkrivanja.
Keywords: digitalna fotografija, digitalni podatki, forenzika, računalniška forenzika, dokazi, diplomske naloge
Published in DKUM: 10.07.2013; Views: 2177; Downloads: 202
.pdf Full text (1,34 MB)

36.
Preiskovanje nasilja, povezanega s telesnimi poškodbami : diplomsko delo univerzitetnega študija
Rajko Mijatovič, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Nasilje se izvršuje nad drugo nemočno osebo. Je pereč in pogost pojav v današnji družbi. Pojavlja se v vseh družbenih slojih in okoljih. Nikjer ni dopustno in zanj ni opravičila. Obstajajo različne vrste nasilja, vse prepoznamo po nasilnem odnosu do nekoga z uporabo sile. Nobena oblika ni zaželena. Nasilje se pogosto pojavlja v družinskih in partnerskih odnosih. Pri tem je potrebno vedeti, da so v kar 90 % žrtve nasilja ženske. Prav tako je veliko nasilja tudi nad otroki. Če je v igri še alkohol, so napadi nasilja toliko bolj močni in posledice bolj vidne. Otroci in ženske predstavljajo šibko skupino, ki se težje brani, in so zato tudi pogosteje žrtve nasilja. Telesne poškodbe so vidne posledice na ljudeh in njihova povzročitev pomeni kaznivo dejanje. Poznamo lahke, hude in posebno hude telesne poškodbe. Lahkih telesnih poškodb je največ, a jih je pogosto težko dokazati, saj je pri povzročitvi le-teh prisotna velika subjektivnost. Pri razjasnitvi tega pomaga zdravniška ocena poškodbe. V domači praksi pride do hudih telesnih poškodb pri pretepih, izsiljevanjih, raznih oblikah družinskega nasilja, kjer so pogosto žrtve ženske in otroci. Preiskovanje nasilja, povezanega s telesnimi poškodbami, se v slovenski praksi opravlja podobno kot preiskave ropov na osebe in preiskovanje posilstev. Pri kaznivem dejanju pride do stika med storilcem in žrtvijo, zato prijava pogosto naredi oškodovanec. Preiskovanje se po prijavi nadaljuje z iskanjem kraja dejanja in njegovim temeljitim ogledom, ki poda prvo sliko o tem, kaj bi se naj zgodilo. Nato sledi zbiranje obvestil od oškodovanca, iskanje morebitnih prič in očividcev, uporaba raznih evidenc in drugih primernih ukrepov. Zelo pomemben del preiskovanja pa predstavlja napotitev na izvedenski pregled telesnih poškodb. Sodni izvedenec na podlagi pregleda pove, za kakšno poškodbo gre, uporabljeno sredstvo, položaj žrtve in storilca ob pridobitvi telesne poškodbe. Ima pomembno vlogo pri opredelitvi kaznivega dejanja, ki ima za posledico telesno poškodbo.
Keywords: kazniva dejanja, nasilje, storilci, telesne poškodbe, preiskovanje, dokazi, forenzika, sodni izvedenci, izvedenska mnenja, diplomske naloge
Published in DKUM: 31.05.2013; Views: 1786; Downloads: 266
.pdf Full text (433,32 KB)

37.
Kriminalistično tehnična dejavnost policijske uprave (PU) Celje : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Mojca Hvala, 2012, undergraduate thesis

Abstract: V Sloveniji se število kaznivih dejanj iz leta v leto povečuje. Zaskrbljujoče je dejstvo, da so storilci kaznivih dejanj vedno bolj izobraženi ter poskušajo svoje slodove čim bolj zakriti, zaradi česar je delo preiskovalcev vedno bolj zahtevno. Število rešenih kaznivih dejanj je v veliki meri odvisno od kvalitetne kriminalistične preiskave kaznivih dejanj, predvsem od števila najdenih potencialnih sledi. Prispevek kriminalistične tehnike k učinkovitejšemu preiskovanju kaznivih dejanj ima izreden pomen pri novodobni kriminalistični znanosti, saj si le-te brez njenih spoznanj ne moremo več predstavljati. Znanost mora, ne glede na dejavnike, ki jo tako ali drugače omejujejo, nujno težiti k inovativnosti ter z vsemi razpoložljivimi sredstvi zagotavljati karseda želene učinke pri dokazovanju kaznivih dejanj. Kriminalistična tehnika je del kriminalistike, ki preučuje in uporablja najprimernejše metode in sredstva, za iskanje, zavarovanje, fiksiranje, preiskovanje in vrednotenje sledov in predmetov. Kriminalističnotehnična opravila se pričnejo z ogledom in v zvezi z ogledom kraja kaznivega dejanja ter končajo s preiskavo v kriminalističnotehničnem laboratoriju, katerega ugotovitve se prenesejo na glavno obravnavo. Kriminalistični tehniki morajo svoje delo opravljati dosledno in predvsem strokovno, da se vsi najdeni sledovi ohranijo in tako na sodišču ne izgubijo svoje dokazne vrednosti. Na Policijski upravi Celje se nahaja oddelek kriminalistične tehnike SKP PU Celje, ki je sodobna, dobro opremljena enota, namenjena za zagotavljanje neposrednega ukrepanja in vodenje zahtevnih kriminalistično-tehničnih nalog, sodelovanje pri ogledih krajev kaznivih dejanj, izvajanje postopkov dokumentiranja, iskanja in zavarovanja sledi, sodelovanje pri rekonstrukcijah, hišnih preiskavah, obdukcijah in ekshumacijah, daktiloskopiranje in fotografiranje osumljencev kaznivih dejanj, vodenje daktiloskopske zbirke ter ugotavljanje identitete osumljencev kaznivih dejanj ali neznanih trupel. Poleg naštetih opravil, se kriminalistična tehnika vključuje še na mnogo drugih področjih, zato je njen prispevek k učinkovitemu preiskovanju zagotovo zelo velik.
Keywords: kriminalistika, kriminalistična tehnika, forenzika, ogled kraja kaznivega dejanja, analize, primeri, diplomske naloge
Published in DKUM: 13.05.2013; Views: 3063; Downloads: 351
.pdf Full text (1,29 MB)

38.
ELIPSA IN DANA/NOVA INFORMACIJA V TRANSKRIBIRANIH ZAPISIH GLAVNIH SODNIH OBRAVNAV
Maja Topolovec, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Z namestitvijo snemalnih naprav v razpravne dvorane se je v slovensko sodno prakso vpeljala pomembna novost, in sicer zvočno snemanje glavnih obravnav in narokov v sodnih postopkih. Pridobljeni zvočni posnetki so kasneje prepisani – transkribirani in pomenijo pomemben pisni vir tako za pravnike kot za jezikoslovce. V osnovi so ta besedila še vedno govorjena. Besedilnoskladenjske značilnosti govorjenega diskurza se razlikujejo od pisnega diskurza. Te so predmet našega raziskovanja. Za kompleksnejše razumevanje jezika v pravu smo se morali seznaniti s pravnim jezikom. Na osnovi transkribiranih zapisov glavnih sodnih obravnav Okrožnega sodišča v Mariboru smo napravili analizo elipse in dane/nove informacije. Besedno elipso smo ločili po stavčnočlenskih merilih, in sicer: elipsa v povedku, elipsa v imenskem delu ter stavčna elipsa. Elipso smo obravnavali kot jezikovnosistemsko prvino, ki prispeva k ekonomičnosti izražanja in/ali stilno prvino, ki uvaja v besedilo posebne stilne učinke. Dane/nove informacije smo preučevali v informacijski strukturi izreka. Pri analizi smo bili pozorni predvsem na danost. Transkribirane zapise smo obravnavali z namenom, da se ugotovi, kako elipsa, kot skladenjska modifikacija besedilnega povezovanja vpliva na razumevanje govorjenega diskurza. Posebej nas je zanimala korelacija elipse in dane/nove informacije. Analiza elipse, danega in novega pa nas je privedla na področje jezikovne forenzike in želje, da prikažemo jezikoslovje tudi kot uporabno vedo v praksi in kot pomembno interdisciplinarno vedo.
Keywords: Ključne besede: govorjeni diskurz, transkribirani zapisi, jezikovna forenzika, elipsa, dana/nova informacija
Published in DKUM: 18.04.2013; Views: 2233; Downloads: 307
.pdf Full text (1,17 MB)

39.
Digitalni dokazi v preiskavah gospodarske kriminalitete : diplomsko delo univerzitetnega študija
Zala Žvab, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Diplomska naloga se ukvarja z zelo pomembnim vprašanjem današnjega kazenskega postopka. V času množične uporabe tehnologij se je med možnim dokazovanjem pojavil tudi digitalni dokaz, ki se pojavlja v vedno več različnih vrstah kaznivih dejanj. Zahteva drugačno obravnavo, predvsem pri preiskovanju gospodarske kriminalitete, kjer so preiskovalci postavljeni pred vrsto izzivov in ovir. Že samo odkrivanje gospodarskih kaznivih dejanj je zelo težavno in v določenih situacijah skorajda nemogoče, saj se ilegalno poslovanje skriva pod krinko legalnega. V diplomskem delu smo najprej vsebinsko obravnavali gospodarsko kriminaliteto in poskušali postaviti njeno definicijo. V nadaljevanju smo predstavili definicijo in idejo digitalnega dokaza ter kako je njegov pojav sprožil spremembe kazenskega postopka in zahtevo po drugačni percepciji. Na koncu naloge smo poskušali ti dve področji združiti tako, da smo poskušali poiskati možne prednosti za preiskovanje gospodarske kriminalitete. Tako opozarjamo na različne možne indice prisotnosti napak v poslovanju podjetja in možna nahajališča digitalnih dokazov v takih primerih. Posebno pozornost smo namenili možnim prednostim preiskovalcev na tem področju. Te prednosti izhajajo predvsem iz veljavne zakonodaje in spremembe percepcije odnosa osumljenca do njegovih elektronskih naprav. Odkrili smo, da bi bilo potrebno posebno pozornost nameniti sodelovanju s prvimi respondenti na kraju dejanja in tudi s tretjimi osebami kot so računovodje, revizorji in sistemski administratorji.
Keywords: gospodarska kriminaliteta, preiskovanje, dokazi, digitalni dokazi, forenzično računovodstvo, računalniška forenzika, diplomske naloge
Published in DKUM: 19.03.2013; Views: 1629; Downloads: 333
.pdf Full text (445,36 KB)

40.
Uspešnost zaznave bioloških in daktiloskopskih sledi s svetlobnimi viri pri preiskavi varnostno zanimivih pisanj in vpliv metode ESDA na daktiloskopske preiskave : diplomsko delo univerzitetnega študija
Maja Anderlič, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Večina sledi, ki jih forenzični strokovnjaki (izvedenci) najdejo pri preiskovanju varnostno zanimivih pisanj na papirni podlagi, so običajno zelo slabo vidne ali celo nevidne s prostim očesom. Za njihovo odkritje se v prvi vrsti uporablja svetlobne vire, kot je videospektralni primerjalnik, ki se uporablja pri preiskavah ponarejenih dokumentov, in metode elektrostatskega izzivanja latentnega besedila, za katere je značilno, da so nedestruktivne narave. V nadaljevanju pa se za odkritje prstnih sledi uporablja še preiskave destruktivne narave, kot so kemijski postopki izzivanja prstnih sledi z reagentoma ninhidrin in DFO. Vendar pa so pri varnostno zanimivih pisanjih lahko prisotne tudi biološke sledi sline, ki se jih ne preiskuje s temi metodami. Z vidika zagotavljanja integritete dokaza, to je preprečevanja njihove izgube ali uničenja, pa je izredno pomembno, da se preveri, ali prve metode, ki se običajno uporabljajo pri preiskavah teh materialov, omogočajo zaznavo tudi drugih sledi in ali lahko negativno vplivajo na nadaljnje preiskovanje. Vrstni red preiskav mora zato izhajati iz načel in potreb posameznih forenzičnih področij. V okviru diplomskega dela smo izvedli eksperiment, ki je potekal na Oddelku za preiskavo dokumentov in na Oddelku za daktiloskopijo v Nacionalnem forenzičnem laboratoriju v Ljubljani. Eksperiment smo razdelili na dva dela, in sicer se je prvi del eksperimenta nanašal na preverjanje detekcije bioloških in daktiloskopskih sledi s tistimi optičnimi metodami, ki se uporabljajo pri preiskavi varnostno zanimivih pisanj. Drugi del eksperimenta pa je bil zasnovan tako, da smo z napravo ESDA najprej opravili elektrostatsko izzivanje latentnega besedila, zatem pa smo na prvi seriji vzorcev prstne sledi poskušali izzvati z ninhidrinom, na drugi seriji pa z DFO. Ugotavljali smo, ali ESDA vpliva na uspešnost daktiloskopskih metod. Hkrati smo preverjali, ali je mogoče med izzivanjem latentnega besedila z metodo ESDA zaznati tudi prisotnost bioloških sledi sline. S pomočjo eksperimenta smo ugotovili, da z nobeno od uporabljenih optičnih metod (videospektralni primerjalnik in forenzični svetlobni vir) nismo zaznali prstnih sledi, temveč samo sledi sline oziroma tekočin. Prav tako smo ugotovili, da uporaba metode ESDA ne vpliva na uspešnost izzivanja prstnih sledi, če za izzivanje uporabimo reagenta DFO in ninhidrin. Hkrati smo ugotovili, da z metodo ESDA zaznamo spremembe na papirju, ki jih povzročijo kapljice tekočine, med drugimi tudi slina. Te sledi lahko v nadaljevanju analiziramo še na prisotnost DNK.
Keywords: anonimna pisma, kriminalistično preiskovanje, forenzika, sledi, biološke sledi, prstne sledi, daktiloskopija, primeri, diplomske naloge
Published in DKUM: 09.10.2012; Views: 2364; Downloads: 233
.pdf Full text (1,76 MB)

Search done in 0.18 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica