| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


11 - 20 / 75
First pagePrevious page12345678Next pageLast page
11.
Ekonomska upravičenost uporabe metod digitalne forenzike
Liljana Selinšek, 2009, original scientific article

Abstract: Članek skuša povezati področje ekonomske analize prava z uporabo digitalnih forenzičnih metod, ki so v sodobni informacijski družbi čedalje bolj uporabno sredstvo za dokazovanje znakov različnih kaznivih dejanj, pa tudi drugih pravno pomembnih dejstev. Avtorica izhaja iz temeljne hipoteze, da je dokazovanje z metodami digitalne forenzike primerno uporabiti le, kadar pričakovana korist od tako zbranih dokazov presega stroške digitalne forenzične preiskave. Hkrati opozarja, da so stroškovni vidiki digitalne forenzike izjemno kompleksni, saj segajo na področje bitke med komercialnimi in odprtokodnimi orodji za digitalne forenzične preiskave, kjer trčijo interesi tehnoloških podjetij, ki razvijajo forenzično programsko opremo, interesi policije in pravosodja ter interesi potrošnikov.
Keywords: digitalna forenzika, kazenski postopki, ekonomska analiza prava, elektronski dokazi
Published in DKUM: 23.07.2018; Views: 914; Downloads: 59
.pdf Full text (112,86 KB)

12.
Različna forenzična mnenja - razlogi in posledice : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Nika Berčič, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Forenzična mnenja se nemalokrat razlikujejo med seboj. Gotovo bi lahko celo rekli, da kolikor je izvedencev, toliko je različnih mnenj. Te razlike so lahko takšne z malo odstopanja ali pa popolnoma nasprotujočih in kontradiktornih, divergentnih mnenj. Na takšne težave niso imuna nobena izvedenska mnenja, saj se razlike med njimi pojavljajo, če gre za strokovnjake, zaposlene v isti službi, zaposlene v isti državi ali pa neznancev, zaposlenih v različnih državah. Razlike med mnenji so verjetno pogostejše in jih je bolj logično pričakovati, če zadevo v pregled pošljemo izvedencem v različne države. Pa vendar si nasprotujejo tudi mnenja strokovnjakov iste stroke v isti državi, kar se zdravemu razumu z veliko verjetnostjo ne zdi najbolj logično. Toda kaj povzroča razlike v mnenjih? Ali gre za razlike pri izobraževanju in usposabljanju »forenzikov«? Ali so razlog različne metode preiskovanja sledi? Morda so krivi različni sistemi prepričanj, ki veljajo v določeni državi ali na določenem območju? Ali gre za vpliv pristranskosti zaradi primerov, ki so jih v svoji karieri »forenziki« že obravnavali? Ima pri tem morda vmes prste intuicija? Morda osebnost, personalna prepričanja in vrednote ključno prispevanju h končni odločitvi za podano mnenje? Naša naloga je ugotoviti, zakaj do razlik v izvedenskih mnenjih sploh prihaja ter kakšne so njihove posledice. Prizadevali si bomo odkriti, kje obstajajo tiste ključne pomanjkljivosti, ki prispevajo k tem razlikam.
Keywords: forenzika, forenzični strokovnjaki, izvedenska mnenja, ENFSI smernice, standardi, diplomske naloge
Published in DKUM: 20.06.2018; Views: 1098; Downloads: 91
.pdf Full text (925,80 KB)

13.
Simulacija forenzičnih primerov v nujni medicinski pomoči
Petra Javornik, 2017, master's thesis

Abstract: Izhodišča: v teoretičnem delu je najprej predstavljena forenzika v nujni medicinski pomoči. Predstavili smo, v katerih primerih govorimo o sumljivih dogodkih in napakah, ki nastanejo. Raziskovalna metodologija: v nadaljevanju so na podlagi odgovorov predstavljeni primeri v simuliranem okolju. Izbrali smo prostovoljce, različne materiale kot dokaze ter izvedli različne scenarije. Našo raziskavo smo, kolikor se je dalo, približali slikovno in razložili podrobnosti, ki lahko nastanejo na forenzičnih prizoriščih, kakšne napake lahko nastanejo in na kaj morajo biti pazljivi zdravstveni delavci. Podatki, potrebni za empirični del magistrske naloge, so dobljeni s pomočjo intervjuja in simulacijskih primerov. Intervju in simulacije smo opravili v Zdravstvenem domu Slovenska Bistrica. Rezultati: ugotovili smo, da so se zaposleni v NMP Slov. Bistrica že srečali s primeri, ki nakazujejo na sumljive dogodke. Pri tem so ravnali v skladu s pravili. Če je bila oseba živa, so se lahko zabrisali dokazi, saj NMP rešuje življenja. Če pa je bila oseba mrtva, pa so na istem mestu pustili materialne dokaze, ki bi lahko bili vzrok smrti. Slep: zaključimo lahko, da ima Slovenija kot varna država že veliko primerov, ki so posledica umora po naključju. NMP se pogosto srečuje z dogodki, ki so nejasni, sumljivi ali posledica kaznivega dejanja. Za uspešno raziskovanje kaznivih dejanj so podatki, ki se pridobijo kot materialni dokaz, zelo pomembni in prispevajo k uspešnejšemu in hitrejšemu reševanju kaznivih dejanj.
Keywords: forenzika, nujna medicinska pomoč, materialni dokazi, sumljivi primeri ukrepanja in napake.
Published in DKUM: 15.11.2017; Views: 2076; Downloads: 145
.pdf Full text (2,45 MB)

14.
Digitalni dokazi in integriteta v računalniški forenziki : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Informacijska varnost
Matjaž Smolej, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Preiskava kaznivih dejanj in predstavitev dokazov na sodišču sta ključnega pomena za ugotovitev dejanskega stanja oziroma dokazovanje resnice. V diplomskem delu smo na pregleden način predstavili definicijo digitalne forenzike, njena načela in metodologijo. Definirali smo razliko med zavarovanjem in preiskavo elektronske naprave kot tudi razlike med zavarovanjem živega in mrtvega sistema. Opisali smo zgoščevalne funkcije, njihov pomen in določene pomanjkljivosti. Integriteta podatkov in zagotavljanje, da se podatki niso spremenili, se lahko zagotovita z uporabo zgoščevalnih funkcij. Sodišče lahko uporabi dokaze, ki so bili pridobljeni na zakonit način, kar opredeljuje Zakon o kazenskem postopku. Vsi dokazi, ki niso pridobljeni na takšen način, ne morejo biti uporabljeni kot dokazi. V nadaljevanju smo predstavili programsko in strojno opremo in opredelili pomen uporabe omejevalnika zapisovanja. Diplomsko delo smo nadaljevali s predstavitvijo delovanja klasičnih trdih in SSD diskov, ki uporabljajo bliskovni pomnilnik. Opisali smo arhitekturo in funkcije, ki se uporabljajo za delovanje, kot tudi načine za reševanje podatkov v primeru okvare. V praktičnem delu naloge smo prikazali razlike pri obnovi podatkov iz klasičnega trdega in SSD diska. Z lastnimi testi smo prikazali problem zagotavljanja integritete na SSD diskih, ki uporabljajo lastne krmilnike z operacijskim sistemom in bliskovni pomnilnik.
Keywords: kazniva dejanja, preiskovanje, digitalni dokazi, digitalna forenzika, diplomske naloge
Published in DKUM: 18.05.2017; Views: 1328; Downloads: 166
.pdf Full text (2,92 MB)

15.
Iskanje, zavarovanje in shranjevanje sledi človeškega izvora na kraju kaznivega dejanja : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Tjaša Ocepek, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Biološke sledi na kraju kaznivega dejanja so v večini primerov ključnega pomena, saj s pomočjo DNK ugotovimo storilca kaznivega dejanja. Pri zavarovanju DNK potrebujemo že zelo majhno količino sledi (npr. le kapljico krvi), da lahko ugotovimo, komu posamezna biološka sled pripada. Pri bioloških sledeh je izredno pomembno, da ne pride do kontaminacije. Kriminalistični tehniki morajo biti zaradi kontaminacije še posebno pozorni pri iskanju, zavarovanju ter shranjevanju sledi. Paziti morajo, da sledi ne uničijo, da jo pravilno zavarujejo in shranijo. Pri tem morajo biti preiskovalci pravilno zaščiteni pred morebitnimi poškodbami na kraju kaznivega dejanja in oblečeni v posebne zaščitne obleke, da sami ne oddajajo lastnih bioloških sledi (npr. las, dlak, sline, znoja). V diplomski nalogi se bomo tako osredotočili na naslednje biološke sledi: kri, spermo, slino, lase in dlake. Poleg teh pa bomo omenili še urin, blato, zobovje in celice kože. Za biološke sledi je značilno, da jih s prostim očesom težko opazimo oziroma so v večini primerov nevidne. Zaradi takšnih okoliščin je delo še posebej zapleteno in utrujajoče, posebno na večjih površinah, kot so polja, njive, večji objekti… Za pomoč pri tem imamo v Sloveniji prvo izurjeno psičko Oli, ki pomaga pri iskanju sledi sperme in krvi. V diplomski nalogi bomo tako predstavili začetke iskanja bioloških sledi in natančneje psičko Oli. Število laboratorijskih preiskav bioloških sledi se iz leto v leto veča. Ker nas zanima, katerih preiskav je največ, bomo na koncu s pomočjo statističnih podatkov prikazali, koliko laboratorijskih preiskav v zvezi z biološkimi sledmi so v zadnjih petih letih opravili in katerih največ.
Keywords: kazniva dejanja, kriminalistično preiskovanje, forenzika, forenzične preiskave, sledi, dokazi, biološke sledi, zavarovanje sledi, shranjevanje sledi, diplomske naloge
Published in DKUM: 21.12.2016; Views: 2370; Downloads: 651
.pdf Full text (1,07 MB)

16.
Implementacija digitalne fotogrametrije v sodobno forenzično preiskovanje : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varstvoslovje
Matej Vončina, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Ljudje smo vizualna bitja; verjamemo tisto, kar vidimo. Kakovostna predstavitev bo prepričala še tako zahtevnega sodnika. Dejansko stanje na kraju nam kaže na to, kaj se je tam dogajalo. Iz tega gledišča je zato zelo pomembna kakovost dokumentiranja stanja, ko je na kraju preiskovalec. Preiskovalec si nato ustvari možne različice dogajanja, ki jih tudi s pomočjo slikovnega gradiva in drugih analitičnih dejstev potrjuje ali negira. Čas za preverjanje določenih dejstev, ki izvirajo s kraja dogodka, si lahko močno skrajšamo z njihovim preverjanjem na enem samem kraju. To je virtualno okolje. Sama razmerja med predmeti so prav tako pomembna, kot je vsebina. Celotna slika dogodka in možnost prostorskega lociranja posameznih podrobnosti ne glede na čas, se pravi po zaključku opravil na kraju dogodka, sta lahko velik pripomoček k uspešnemu preiskovanju. V zaključku preiskave ostane ena sama različica dogodka, ki je neizpodbitno dokazana tudi s stanjem na kraju po dogodku. Preverljiva pa je tudi z rekonstrukcijo dogodka. Digitalna fotogrametrija je trenutno ena najboljših metod, s katero celostno zajamemo stanje. Poleg tega si na kraju bistveno olajšamo delo, saj s krajšim postopkom zajamemo bistveno večje število podatkov, kot bi to storili s posameznimi opravili — s fotografiranjem, skiciranjem in merjenjem. V prihodnosti lahko pričakujemo izboljšanje obstoječih digitalnih zapisov do take mere, da nanje ne bodo bistveno vplivali zunanji dejavniki, na katere nimamo vpliva. S tem bo tudi fotogrametrija uporabna kjerkoli in kadarkoli.
Keywords: fotogrametrija, kriminalistika, forenzika, forenzično preiskovanje, digitalno fotografiranje, lasersko skeniranje, ortofoto, diplomske naloge
Published in DKUM: 12.10.2016; Views: 1349; Downloads: 125
.pdf Full text (753,95 KB)

17.
Digitalna forenzika in digitalni dokazi - organizacijsko statistični vidik : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Informacijska varnost
Bojana Brezovnik, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Razvoj informacijske tehnologije je veliki večini ljudi precej olajšal življenje. Elektronske (digitalne) naprave, pametni telefoni in še mnoge druge pametne elektronske naprave nas obdajajo na vsakem koraku. Še ne dolgo nazaj smo, na primer na banki večino stvari urejali osebno, na okencu, ali pa dokumente podpisovali osebno pri dotični osebi. Danes lahko vse opravimo od doma, iz naslonjača. Elektronsko bančništvo nam tako prihrani veliko časa, ki bi ga drugače zapravili za čakanje v vrsti, elektronski podpis pa tudi. Zaplete se, ko gre pri tem kaj narobe. Kraja osebnih podatkov ali zloraba elektronskega naslova, napad na informacijski sistem …, so samo nekateri primeri kaznivih dejanj, kjer imamo opravka z digitalnimi dokazi. Na prvi pogled, za laično javnost, zelo zanimivo področje, za preiskovalce pa sila zahtevno področje, saj si ne smejo privoščiti niti najmanjšega spodrsljaja, da dokazi pravno obstojijo tudi na sodišču. V času preiskave digitalne naprave mora preiskovalec slediti pravilom in načelom, od vseh pa je najpomembnejša revizijska sled, kar pomeni, da je dokumentiran prav vsak korak, ki ga preiskovalec opravi. Ravno zaradi tega je pomembno, da tak postopek opravi ustrezno usposobljena oseba, čeprav v Sloveniji ni povsem jasno določeno, kdo je lahko izvedenec digitalne forenzike, nenazadnje bi lahko tak postopek opravil tudi informatik. Pomembno je, da naravo digitalnih naprav in digitalnih dokazov poznajo tako policisti kot tudi sodniki, prvi se z digitalno napravo srečajo pri zasegu, drugi pa morajo znati postaviti prava vprašanja izvedencu, hkrati pa morajo znati pravilno presoditi, ali ima digitalni dokaz dokazno vrednost. V zavedanju pomembnosti digitalne forenzike se je postopoma spremenila tudi zakonodaja. V prihodnje pa lahko digitalna forenzika postane eden pomembnejših, če ne celo najpomembnejših, segmentov preiskovanja. Pravzaprav je to nekako tudi pričakovati glede na to, da informacijskemu napredku kar ni videti konca, kaznivim dejanjem pa tudi ne. V diplomskem delu smo preučevali stopnjo računalniške kriminalitete. Ugotovili smo, da stopnja računalniške kriminalitete raste, po drugi strani pa se na področju informatike in računalništva izobražuje vedno več policistov, čeprav število tovrstnih izobraževanj upada, finančna sredstva pa so usmerili v nakup nove policijske opreme in informacijske infrastrukture. Ugotovili smo tudi, da Slovenija dobro sodeluje v meddržavnih postopkih (primer Mariposa), vendar menimo, da bi bilo dobro dati priložnost tudi državam, ki niso članice Evropske unije, saj bi drugačni pristopi lahko pripeljali do boljših rezultatov v zvezi s tovrstno problematiko.
Keywords: računalniška kriminaliteta, digitalna forenzika, digitalni dokazi, kriminalistično preiskovanje, diplomske naloge
Published in DKUM: 26.09.2016; Views: 1848; Downloads: 236
.pdf Full text (1,17 MB)

18.
PROBLEMATIKA DOKAZOVANJA KRŠITEV NASTALIH Z UPORABO INFORMACIJSKO-KOMUNIKACIJSKE TEHNOLOGIJE V KAZENSKEM POSTOPKU
Maja Točaj, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Življenja si v 21. stoletju ne predstavljamo več brez vsaj ene moderne naprave, kot na primer pametnega ali pa kar navadnega mobilnega telefon. Razvoj informacijsko-komunikacijske tehnologije je prinesel prednosti, saj lahko pokličemo, pišemo, komuniciramo kadarkoli in s komerkoli, zraven pa so prišle tudi slabosti, kajti možnosti za zlorabo se razvijajo skupaj z omenjeno tehnologijo. Te zlorabe imenovane kibernetska kriminaliteta se odvijajo v nam nevidnem oz. virtualnem prostoru. Kibernetska kriminaliteta že dolgo ne predstavlja več samo vdore v informacijsko-komunikacijski sistem, temveč gre za več različnih kaznivih dejanj, v katero so vključene tudi druge, tradicionalne oblike kriminalitete, kot je ponarejanje in goljufija, otroška pornografija itd. Storilci kibernetske kriminalitete pa za sabo puščajo ogromno digitalnih dokazov, ki postajajo čedalje bolj pomembno dokazno sredstvo v kazenskih postopkih. Digitalni dokazi se v primerjavi s klasičnimi dokazi drugačni, specifični saj jih s prosto roko ne moremo prijeti in jih je z lahkoto možno ponarediti, vendar nam bodo v moderni dobi v veliki večini le-ti pomagali pri reševanju kaznivih dejanj, storjenih s pomočjo IKT. Zato sem v diplomski nalogi z opisno oz. deskriptivno metodo, s študijem različne domače in tuje literature najprej predstavila sam pojem kibernetske kriminalitete, kakšno vlogo imajo lahko IKT pri kibernetski kriminaliteti, storilce ter dejanja povzročena z omenjeno tehnologijo. Nadaljnje sem predstavila digitalne dokaze, ki so ključni za odkrivanje in pregon kaznivih dejanj povezanih z IKT ter problematiko s katero se soočajo v policiji, na tožilstvu ter na sodišču. Na kratko pa sem predstavila tudi problematiko v zvezi z digitalnimi dokazi, s katero se soočajo odvetniki. V četrtem poglavju sem opisala tudi sestavne dele računalnika, s katerim se ustvarjajo digitalni dokazi, ter kje vse je mogoče najti digitalne dokaze, kajti moje mnenje je, da bi vsi vpleteni (policija, tožilstvo in sodišče) morali poznati vsaj delček opisanega. Diplomsko delo pa sem zaključila s sklepnimi mislimi o še vedno odprtih problemih, ki se pojavljajo v zvezi z digitalnimi dokazi.
Keywords: informacijsko-komunikacijska tehnologija, kibernetska kriminaliteta, digitalni dokaz, preiskovanje, digitalna forenzika, datoteke, dnevniki.
Published in DKUM: 24.06.2016; Views: 1308; Downloads: 135
.pdf Full text (544,33 KB)

19.
Vpliv protiforenzike na preiskave digitalnih posnetkov spolnih zlorab otrok : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Informacijska varnost
Andrej Matjašič, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Uspešnost preiskav digitalnih podatkov in pridobivanje dokazov sta lahko v veliki meri odvisna od natančno opravljene hišne preiskave in pridobljenih informacij. Strokovno in natančno opravljena hišna preiskava lahko storilcu prepreči izvajanje določenih metod protiforenzike, kot so na primer destruktivna dejanja. Z morebiti najdenimi zapisi gesel na listih ali analizo med hišno preiskavo zavarovanega spomina delovnega pomnilnika računalnika je mogoče v nadaljnji fazi preiskave podatkov elektronskih naprav uspešno dešifrirati digitalne podatke, jih preiskati in zavarovati obremenilne digitalne dokaze. V diplomskem delu sta na pregleden način predstavljena pojma digitalni dokaz in posnetki spolnih zlorab otrok. Nadalje je opisan pojem digitalna forenzika vključno z načeli digitalne forenzike in metodologijo digitalne preiskave. Opredeljen je tudi pojem digitalna protiforenzika in predstavljene različne protiforenzične tehnike, s katerimi storilci poskušajo otežiti ali onemogočiti forenzične preiskave, kadar poskušajo prikriti posedovanje digitalnih posnetkov spolnih zlorab otrok. Nadalje je opisana taktika, tehnika in metodika izvedbe hišne preiskave. Poudarjena je pomembnost načrtovanja izvedbe hišne preiskave in opisane določene posebnosti pridobivanja digitalnih dokazov, ki se razlikujejo od opravljanja klasičnih hišnih preiskav, kjer se iščejo predmeti v fizični obliki. Na koncu dela sta opredeljena postopka zavarovanje in preiskava elektronske naprave ter predstavljeni ukrepi za zmanjševanje vpliva digitalne protiforenzike na forenzične preiskave.
Keywords: kazniva dejanja, posnetki spolnih zlorab otrok, preiskovanje, digitalni dokazi, digitalna forenzika, diplomske naloge
Published in DKUM: 18.01.2016; Views: 1204; Downloads: 146
.pdf Full text (862,07 KB)

20.
Sodobna forenzična fotografija : fotografiranje krvnih sledi in sledi obuval
Mitja Ličar, 2015, undergraduate thesis

Abstract: V teoretičnem delu avtor predstavi osnove fotografije. Opredeli osnovne parametre za pravilno eksponiranje fotografije, pojem globinske ostrine, predstavi objektive ter del nameni svetlobi, kontrastu vira svetlobe in svetlobnih odbojev. V nadaljevanju specificira fotografijo v forenzični vlogi. Opredeli situacijski posnetek, posnetek relativne bližine in bližnji posnetek. Osredini se na teorijo fotografiranja krvnih sledov. Predstavi problematične površine nahajanja krvnih sledi, uporabo kemijskih reagentov ter za te namene uporabo bliskavice pri fotografiranju. Prav tako se dotakne teorije fotografiranja sledi obuval ter opredeli reliefne in ploske sledi obuval. Na koncu teoretičnega dela se dotakne še digitalnega rokovanja s fotografijami v smislu digitalne postprodukcije. V empiričnem delu se osredini na fotografiranje reliefnih sledi obuval. Pri dveh sledeh istega obuvala z različno debelino podlage in globino ugreza obuvala pri isti strukturi podlage preizkuša, kako kot svetlobe vpliva na prepoznavo karakteristik obuvala na fotografiji. Reagiranje svetlobe na sled preizkuša iz treh različnih položajev po krožnici okrog sledi obuvala iz treh različnih kotov naklona – 25-, 50- in 75-stopinjskega kota vpadne svetlobe. Ob koncu tega dela analizira ugotovitve in poda statistične podatke izraženosti kontrolnih točk glede na globino sledi, položaj in kot svetlobe. Ugotavlja, da sta za fotografiranje profilnih sledi obuval, najbolj ugodna kota vpadne svetlobe, 25 in 50 stopinj. V empiričnem delu opravi tudi poskus fotografiranja krvnih sledi na bombažni tkanini. Za preizkus vzame 5 različnih barv iste tkanine, na katere odtisne krvavo sled obuvala, ki je kontaminirano s svinjsko krvjo. V nadaljevanju sledi fotografira s tremi različnimi tipi svetlobe - LED lučjo, forenzičnim svetlobnim virom pri 415 nm ter forenzičnim svetlobnim virom pri 415 nm z uporabo rumenega filtra na objektivu fotoaparata. Ugotavlja, da se pri eksperimentu najbolj obnese forenzični vir svetlobe pri 415nm z rumenim filtrom na objektivu, saj daje izboljšane rezultate pri rdeči, bordo rdeči in oranžni podlagi.
Keywords: kriminalistika, kriminalistično preiskovanje, forenzika, forenzične preiskave, forenzična fotografija, krvne sledi, sledi obuval, diplomske naloge
Published in DKUM: 06.01.2016; Views: 2170; Downloads: 194
.pdf Full text (1,34 MB)

Search done in 0.26 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica