1. Varno brisanje digitalnih sledi iz trajnega računalniškega pomnilnika : diplomsko deloEdis Sinanović, 2023, undergraduate thesis Abstract: V vsakdanjem življenju se velikokrat srečamo z zelo občutljivimi podatki, s katerimi je potrebno ravnati previdno, saj kljub brisanju, podatki še vedno ostanejo zapisani v pomnilniku, iz katerega jih je mogoče obnoviti. V diplomskem delu smo se osredotočili na varno brisanje podatkov ter na predstavitev in primerjavo izbranih tehnik varnega brisanja. Poudarili smo razliko med algoritmi brisanja na magnetnih diskih in bliskovnih pomnilnikih. Raziskali smo orodja za trajno brisanje podatkov na operacijskih sistemih Linux in Windows. Prikazali smo odkrivanje sledi trajnega brisanja ter možnosti izkopavanja podatkov. Razvili smo lastno orodje, ki se sooča z izboljšavami za širšo uporabnost. Zelo pomembno je še omeniti, da razvoj lastnih standardov zahteva veliko previdnost zaradi varnostnih tveganj in zaradi tega ni priporočljivo. Naša naloga prispeva k zavedanju o pomembnosti trajnega brisanja podatkov, predstavlja tehnološke možnosti za varen izbris in nakazuje potencial za nadaljnje raziskave na področju varnega brisanja podatkov.
Keywords: Varno brisanje, kibernetska varnost, podatki, digitalna forenzika
Published in DKUM: 05.10.2023; Views: 105; Downloads: 20
 Full text (2,73 MB) |
2. Digitalna forenzika v slovenski policiji : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Informacijska varnostPrimož Horvat, 2023, undergraduate thesis Abstract: Digitalna forenzika v slovenski policiji je ena novejših nalog in opravil kriminalistične policije. Razvijati se je začela leta 2009 in se vse do zdaj razširjala, usposablja, izobražuje in nadgrajuje strojno in programsko opremo.
Opisani zakonski pogoji za začetek postopka zavarovanja in preiskave elektronskih podatkov. Prav tako je zajeto število kaznivih dejanja z katerimi se slovenska policija najpogosteje srečuje, ter o vrsti zaseženih elektronskih naprav.
Slovenska policija opravlja digitalno forenziko po temeljnih postopkih digitalne forenzike, pravnimi predpisi, načelih in metodologiji, kateri so bili sprejeti. Sloni na standardih in normativih, katerih zadostujejo, da se digitalni dokazi lahko uporabijo v pravdnih zadevah. Slovenska policija mora spoštovati načela, metodologijo in zakonske predpisi, saj le tako lahko zagotavlja verodostojnost digitalnih dokazov v pravdnih postopkih. V nasprotnem primeru privede, da so digitalni dokazi neveljavni.
Opredeljena sta oba postopka, postopek za zavarovanje elektronskih podatkov in postopek o preiskavi elektronskih podatkov. Predstavljen je tudi postopek zagotavljanja istovetnosti in integritete z pomočjo izračuna zgoščevalni vrednosti. Postopki morejo biti izvedeni strokovno, dosledno, ter opraviti jih mora za to strokovno usposobljena oseba. O vseh postopkih se sprotno sestavlja zapisnik, v katerega je potrebno vpisati opravila katera smo opravili, ter ugotovitve tekom zavarovanja ali preiskave elektronske naprave.
V prihodnosti se bo potrebno hitreje odzivati na nenehne spremembe in novosti, več vlagati v človeške vire, njihovo znanje in usposobljenost, saj se danes najde vedno več digitalnih dokazov, vendar pa so omejitve glede najdbe le teh.
Keywords: digitalna forenzika, digitalni dokazi, policija, diplomske naloge
Published in DKUM: 04.10.2023; Views: 128; Downloads: 30
Full text (1,67 MB) |
3. Nosljive naprave in preiskovanje kaznivih dejanj : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeIsabel Češljar, 2023, undergraduate thesis Abstract: Nosljive naprave so elektronske naprave, ki se nosijo, uporabljajo ali zaužijejo in so zasnovane za merjenje ali zajemanje podatkov v digitalni obliki brez posredovanja uporabnika. Dve izmed najbolj priljubljenih vrst nosljivih naprav sta pametne ure in sledilniki aktivnosti. Gre za naprave, ki zaradi skorajda celodnevne prisotnosti na ali v bližini osebe ustvarijo ogromno količino podatkov. Posledično lahko informacije, ki jih pridobimo iz takšnih naprav, služijo kot dokaz v kazenskem postopku.
Cilj zaključnega dela je zbrati in predstaviti ugotovitve že izvedenih raziskav o nosljivih napravah tako, da bi omogočale preiskovalcem dobro razumevanje pridobljenih podatkov za potrebe dokazovanja v kazenskem postopku.
V delu najprej pojasnimo nekaj temeljnih pojmov, kot so internet stvari in storitve v oblaku, nosljive naprave in digitalna forenzika. Nato opišemo proces pridobitve podatkov iz takšnih naprav in naštejemo, katere podatke o žrtvi in storilcu kaznivega dejanja lahko iz njih pridobimo. Osredotočimo se še na izzive, povezane z nosljivimi napravami v povezavi s preiskovanjem kaznivih dejanj, in ali so podatki, pridobljeni iz takih naprav, dopustni kot dokaz v kazenskem postopku v Sloveniji.
V zaključku povzamemo glavne ugotovitve: Proces pridobitve podatkov iz nosljivih naprav je zelo podoben pridobivanju podatkov iz ostalih naprav, a z nekaj edinstvenimi izzivi, kot so npr. netočnost časa in datuma, odvisnost naprave od GPS, raznolikost naprav. Ključni podatki o kaznivem dejanju, ki jih lahko izvemo, so podatki, ki kažejo na čas in lokacijo smrti žrtve, pot gibanja žrtve ali storilca, občutek vznemirjenja, omamljenost žrtve, ali pa ti podatki kako drugače podprejo ali omajajo resničnost osumljenčevega alibija. V slovenskem kazenskem postopku bi bili lahko takšni dokazi dopustni, če zanje velja avtentičnost, integriteta, preverljivost, vsebinska celovitost in zanesljivost.
Keywords: nosljive naprave, digitalna forenzika, preiskovanje kaznivih dejanj, diplomske naloge
Published in DKUM: 08.09.2023; Views: 190; Downloads: 45
Full text (778,17 KB) |
4. Logična forenzična analiza mobilnih telefonov android : diplomsko deloMatic Rupnik, 2022, undergraduate thesis Abstract: Uporaba mobilnih naprav se iz leta v leto povečuje. Mobilne naprave v tej informacijski dobi uporabljamo za vse – plačevanje položnic, pošiljanje sporočil, spletno nakupovanje in drugo. Z razvojem naprav in različnih tehnologij se je v veliki meri razvil tudi kibernetski kriminal. V ta namen so nastale tudi različne tehnike preiskovanja, t. i. mobilna forenzika. V diplomskem delu smo s pomočjo različnih analiz in tehnik mobilne forenzike preiskali dve mobilni napravi. Ena izmed teh je imela omogočen korenski dostop, druga le privzetega. S pomočjo različnih orodij za analizo naprav smo preverili, na kateri izmed naprav je lažje dostopati do podatkov. Na napravi s korenskim dostopom smo lahko dostopali do vseh datotečnih sistemov in vseh datotek sistema. Pri napravi brez korenskega dostopa smo bili zelo omejeni brez ročnega pridobivanja podatkov.
Keywords: forenzika, mobilna forenzika, Android telefoni
Published in DKUM: 11.11.2022; Views: 494; Downloads: 59
Full text (1,64 MB) |
5. Omejitve pri pridobivanju digitalnih dokazov : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Informacijska varnostAndrej Petek, 2022, undergraduate thesis Abstract: Digitalni dokazi so postali pomembno dokazno sredstvo v kazenskih postopkih. So nepogrešljiv del dokazovanja novih in starih oblik kaznivih dejanj. To je posledica informacijskega in tehnološkega napredka, ki je prinesel digitalizacijo na vsa področja življenja. S hitrim in širokim informacijsko-tehnološkim napredkom se večajo tudi različne omejitve pri pridobivanju, analizi in uporabi digitalnih dokazov.
V diplomski nalogi so predstavljeni digitalni dokazi, pogoji za njihovo uporabo pred sodišči in načini pridobivanja po slovenskem pravnem redu. Predstavljena je digitalna forenzika, ki je osnova za pridobivanje digitalnih dokazov. Opravljena je raziskava omejitev, ki se danes pojavljajo pri pridobivanju digitalnih dokazov. S tem je predstavljen tudi časovni razvoj digitalne forenzike. Cilj diplomske naloge je odgovor na vprašanje, ali se zaradi vse več omejitev pridobi manj digitalnih dokazov.
Pred časom so omejitev pri pridobivanju digitalnih dokazov predstavljale klasične protiforenzične tehnike, ki so se večinoma uporabljale namensko. Danes je teh omejitev in razlogov zanje več. Kibernetski prostor daje storilcem možnost delovanja od kjerkoli po svetu. Naprave in storitve uporabljajo dobre varnostne mehanizme zaščite podatkov. Njihova raznovrstnost zahteva vse širše znanje preiskovalcev, številčnost in količina podatkov pa zmanjšujeta učinkovitost le-teh. Zakonodaja se spremembam prilagaja počasi.
Ugotovljeno je bilo, da se danes najde več digitalnih dokazov, vendar pa se zaradi omejitev manjša učinkovitost najdbe le-teh. V prihodnosti bo treba več vlagati v človeške vire, njihovo znanje in usposobljenost ter hitreje prilagajati zakonodajo nenehnim spremembam in novostim.
Keywords: digitalni dokazi, digitalna forenzika, omejitve
Published in DKUM: 12.10.2022; Views: 304; Downloads: 35
Full text (1001,45 KB) |
6. Fizični vpliv na obnovitev podatkov z odprtokodnimi forenzičnimi orodji : diplomsko deloNika Jeršič, 2021, undergraduate thesis Abstract: Pomnilniški mediji so postali eden izmed najpomembnejših virov dokazov v sodnih postopkih. Pri kibernetskih zločinih pogosto vsebujejo najpomembnejše dokaze. Glavni namen diplomskega dela je bil spoznati potek forenzične preiskave in postopek obnovitve podatkov, ki se nahajajo na pomnilniških medijih. V sklopu zaključnega dela smo izvedli eksperiment, kjer smo pomnilniške medije izpostavili trem različnim okoljem, ki lahko potencialno vplivajo na podatke. Forenzične slike smo pregledali z odprtokodnima forenzičnima orodjema, s katerima smo tudi naredili analizo. Ugotovili smo, da magnetno polje in toplota ne vplivata na podatke. Odpiranje trdega diska je v večji meri uničilo podatke, na USB ključku pa ni bilo sprememb. Sklepamo, da bi poškodovani pomnilniški mediji lahko vplivali na potek sodnega postopka.
Keywords: forenzika, preiskava, fizični napadi, pomnilniški mediji
Published in DKUM: 18.10.2021; Views: 590; Downloads: 69
Full text (2,36 MB) |
7. Potrditvena pristranskost v forenziki : magistrsko deloLina Rižnar, 2020, master's thesis Abstract: Magistrska naloga obravnava teoretični pregled problematike potrditvene pristranskosti na forenzično preiskovanje. Pri tem je poudarek namenjen vplivu potrditvene pristranskosti na forenzično obdelavo in interpretacijo prstnih odtisov, saj gre po prepričanju mnogih za najbolj eksaktno in objektivno področje forenzičnega preiskovanja. Teoretični pregled literature in študija primerov poskuša dokazati , da nobena veda v forenzični znanosti ni nezmotljiva ter da številni subjektivni dejavniki in vdor informacij v forenzično delo pomembno vplivajo na izsledke forenzičnih raziskav.
Potrditvena pristranskost sodi na področje kognitivnih pristranskosti in je razmeroma slabo raziskano področje. Temeljni problem potrditvene (in ostalih kognitivnih) pristranskosti je, da se pojavlja tako na zavedni kot tudi na nezavedni ravni, kar pomeni, da se preiskovalci njenega vpliva na oblikovanje spoznanj, rezultatov in sodb pogosto niti ne zavedajo.
Z namenom preprečevanja vdora (potrditvene) pristranskosti v preiskovalno delo so bili vzpostavljeni številni obrazci samoocenjevanja in samorefleksije, kot tudi postopki preverjanja pridobljenih rezultatov, vendar pa analiza literature in študija primerov ponovno nakazuje, da pritranskost deluje na številnih ravneh (tudi npr. na ravni institucije) ter da se ji v nobeni situaciji ne moremo popolnoma izogniti.
PRav zaradi pristranskosti so pod vprašaj postavljene vede, ki do dolgo veljave za "nezmotljive", kar prikazujeta primera Shirley McKie in Brandona Mayfielda. V obeh primerih so bile storjene napake v laboratoriju za analizo prstnih odtisov, pristranska spoznanja in mnenja izvedencev pa so izjemno vplivala na potek življenja obtoencev.
Keywords: forenzika, forenzične preiskave, pristranskost, potrditvena pristranskost, prepričanja, stereotipi, magistrska dela
Published in DKUM: 28.10.2020; Views: 880; Downloads: 264
Full text (1,10 MB) |
8. Forenzična analitika : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloUroš Lesjak, 2020, undergraduate thesis Abstract: Forenzična analitika je pogosto spregledano področje, ki pa lahko veliko doprinese, tako v procesu preiskovanja kaznivih dejanj kakor tudi v prevenciji kriminalitete. S pomočjo pridobljenih podatkov o sledeh in o primerjalnem materialu je mogoče ustvariti podatkovne baze, z analizo teh podatkov pa bi preiskovalcem kaznivih dejanj lahko povečale možnosti za uspešno preiskovanje kaznivih dejanj. Na primer, uporaba prstnih sledi in DNK analiz sta področji, ki se pogosto uporabljata pri preiskovanju, tako da zametki za vključitev ostalih podatkov obstajajo.
V preteklosti je bila uporaba forenzične analitike težja, saj sta bila hramba in izmenjava podatkov med pristojnimi organi zahtevnejša, z razvojem informacijskih tehnologij in računalništva pa je to postalo nekoliko lažje. Internet in ostala omrežja ponujajo možnost za hitro in nemoteno izmenjavo podatkov in širjenje podatkovnih baz. Pridobljeni podatki morajo biti v bazah shranjeni v skladu z zahtevami določenih standardov in postopkov. V smislu mednarodne izmenjave podatkov pa je treba upoštevati tudi zakonske omejitve, saj imajo različne države različno ureditev delovanja organov odkrivanja in pregona.
Na državni ravni bi forenzična analitika lahko prispevala k uspešnejšemu in lažjemu preiskovanju kaznivih dejanj, obstaja pa tudi potencial tega področja glede možne prevencije kaznivih dejanj ali celo prevencije terorizma.
Keywords: diplomske naloge, analitika, forenzika, kriminaliteta, dokazi, analiza
Published in DKUM: 22.10.2020; Views: 761; Downloads: 140
Full text (755,25 KB) |
9. Gospodarska kriminaliteta v Sloveniji od leta 2008 do 2018 : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Informacijska varnostBojan Lampreht, 2019, undergraduate thesis Abstract: Pri gospodarski kriminaliteti je posredno oziroma neposredno povzročeno največ škode državi in gospodarskim subjektom kot so banke, podjetja in ostalim deležnikom, ki soustvarjajo kapital. Od pojava globalizacije dalje se gospodarska kriminaliteta zelo hitro razvija. Zaradi njene pojavne oblike, ki je zakrita v svoje vsakdanje delovanje, pa jo je zelo težko odkriti. Vse bolj se kriminaliteta pojavlja in razvija preko tehnologije in računalnikov oziroma spleta. Poseben poudarek ima spletno poslovanje. Za uspešno odkrivanje in spopadanjem s to kriminaliteto je potreben dober sistem, organizacija in znanje državnih organov in institucij, ki se spopadajo z gospodarsko kriminaliteto. Da do nje pride obstaja kar nekaj razlogov in sicer: težnja po več oziroma pohlep ali pa zgolj izraba položaja v organizaciji in neurejen nadzor nad delom posameznikov. Kar pa se po navadi pokaže šele pri menjavi vodstvenega kadra. To še posebej velja za banke, saj ne želijo priznati krivde, dokler se vodilni kader ne zamenja in takrat odkrijejo napake oziroma goljufije.
Ker se zadnja leta v Sloveniji gospodarska kriminaliteta vse bolj pojavlja, se je v zadnji letih ustanovilo kar nekaj posebno specializiranih skupin za odkrivanje in preprečevanje gospodarske kriminalitete. Med njih spadata Nacionalni preiskovalni urad (NPU) in Specializirano državno tožilstvo, ki je pristojno za pregon hujših kaznivih dejanj gospodarske kriminalitete. Policija se vse bolj usmerja na področje preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kriminalitete, pri čemer je posebna pozornost namenjena sodelovanju z mednarodnimi in regionalnimi organizacijami pri odkrivanju gospodarske kriminalitete. Policija je skozi leta zaposlila dodatne strokovnjake na področju gospodarske kriminalitete. Od leta 2014 je policija še posebno pozorna na delovanje bančnega sektorja in finančnih preiskav, katero število se od 2010 vse bolj povečuje. Policija je za eno izmed rešitev z banko podpisala sporazum o sodelovanju. Sistemske izboljšave pri obravnavanju premoženjske koristi, so prispevale k večji uspešnosti odkrivanja in preiskovanja tovrstne kriminalitete.
Keywords: diplomske naloge, korupcija, pranje denarja, boj proti gospodarski kriminaliteti, pregon, forenzika
Published in DKUM: 31.07.2019; Views: 845; Downloads: 104
Full text (786,47 KB) |
10. Zavarovanje reliefnih sledi obuval z mavcem : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Informacijska varnostJure Šega, 2019, undergraduate thesis Abstract: V teoretičnem delu zaključnega dela z naslovom Zavarovanje reliefnih sledi obuval z mavcem predstavimo osnove, ki so potrebne za uspešno zavarovanje sledi obuval z mavcem. Predstavimo nekaj osnov forenzične znanosti ter vse njene segmente, ki spadajo v okvir te tematike. Osredotočili smo se na nastanek sledi podplata obuvala ter vse značilnosti, ki so pri tem pomembne. Značilnosti lahko pojmujemo tudi kot informacije, na podlagi katerih je možno ugotavljati ujemanje med preiskovano sledjo in podplatom določenega obuvala. Pri tem nas je zanimalo predvsem, ali se v idealnih pogojih tridimenzionalne značilnosti prenesejo s podplata obuvala na podlago brez večjih izgub informacij ter ali lahko te informacije zajamemo z mavčnim odlitkom in jih tam kasneje tudi nespremenjene zaznamo.
V eksperimentalnem delu opišemo celoten potek eksperimenta ter naredimo primerjave med sledmi, mavčnimi odlitki in podplati obuval. Celoten potek eksperimenta je tudi slikovno dokumentiran, kar smo za boljšo predstavo in lažje razumevanje vsebine uporabili tudi v zaključnem delu.
Pred pričetkom izdelave zaključne naloge ter pred izvedbo eksperimenta smo oblikovali tri hipoteze. Tako smo predpostavljali, da se bodo s podplata na podlago prenesle vse njegove individualne značilnosti. Hkrati s tem se bodo prenesle tudi vse informacije tridimenzionalnih individualnih značilnosti. Ravno tako smo predpostavili, da zavarovanje reliefnih sledi obuval z mavcem omogoča zajem vseh tridimenzionalnih značilnosti brez pomembne izgube informacij. Vse tri zastavljene hipoteze smo lahko potrdili, v največji meri zaradi idealnih pogojev, ki smo jih vzpostavili za izvedbo eksperimenta.
Keywords: diplomske naloge, forenzika, odtis obuvala, zavarovanje odtisa, mavčni odlitek, dokazno gradivo
Published in DKUM: 27.06.2019; Views: 905; Downloads: 69
Full text (3,04 MB) |
