SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 10
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
PRVINE PREKMURŠČINE V IZGOVORJAVI ANGLEŠČINE V PREKMURJU
Nuša Grah, 2012, diplomsko delo

Opis: Pričujoče diplomsko delo raziskuje vprašanje vpliva prekmurskega narečja na izgovorjavo angleščine pri prekmurskih dijakih in učencih v soodvisnosti od lastnosti učencev, ameriške angleščine in različnih psiholoških dejavnikov. V teoretičnem delu so po poglavjih predstavljene glasoslovne značilnosti prekmurskega narečja in glasoslovne značilnosti angleškega jezika, v zadnjem segmentu teoretičnega dela pa so te primerjane in ponazorjene s primeri. Teoretska izhodišča o vplivu dialekta na tuj jezik so podkrepljene z rezultati v praktičnem delu. V raziskovalnem delu sta uporabljeni dve raziskovalni metodi, in sicer protistavnost in analiza napak. Ključni del raziskave predstavljajo posnetki angleške izgovorjave učencev in dijakov v Prekmurju, ki prihajajo iz dveh šol. Posnetki učencev in dijakov so transkribirani po slušnem vtisu, rezultati pa so predstavljeni po kategorijah in glede na glasovna okolja. Z dobljenimi rezultati dokazujemo močan vpliv prekmurskega dialekta na izgovorjavo angleščine pri učencih in dijakih, ki so sodelovali v raziskavi. Poleg tega smo nekatere podatke o izgovorjavi angleščine učencev in dijakov pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika, katerega namen je bil spoznati, ali se učenci in dijaki zavedajo vpliva narečja na tuj jezik in kolikšno mero pozornosti namenjajo pravilni izgovorjavi angleščine. Za analizo teh podatkov smo uporabili deskriptivno metodo. Rezultati diplomskega dela bodo lahko v pomoč tako učencem kot učiteljem angleščine pri izgovorjavi angleščine.
Ključne besede: prekmursko narečje, angleški jezik, glasoslovje prekmurskega narečja, glasoslovje angleškega jezika, dialektologija, fonetika, fonologija, medjezik, protistavnost, analiza napak
Objavljeno: 14.12.2012; Ogledov: 1536; Prenosov: 286
.pdf Celotno besedilo (2,63 MB)

4.
Razvoj soglasnikov v slovenskogoriškem narečju
Mihaela Koletnik, 2002, izvirni znanstveni članek

Opis: While the development of vowels in the Eastern Slovenske gorice subdialect differs from the Western one in preserving quantitative oppositions, the consonant system shows no significant differences. It contains the sonorants l, r, m, n, j, j, v (with the allophonic variants f and u) and the non-sonorants p, t, k, s, š, b, d, g, z, ž, č, f, c, x, thus differing from the standard literary system only in the development of a few individual sounds. The Proto-Slavonic t, l and l' merged into the central l. L before consonants also became l. The final -t is in the Eastern Slovenske gorice subdialect and the Ščavnica speech pronounced ul-ja in stressed syllables ('da:U, ko'si:ja) and -a:'nesa in other positions, while in the Western Slovenske gorice subdialect it is pronounced -ul-o in stressed syllables (vi'či:u, za'če:o), and -o in unstressed syllables ('di:elo). R does not differ from treatment in the standard literary language. R-r n-r ('ma:ntra) and r-r j-r ("fa:jmošter), the clusters črě- and žrě. The final -m -n (:'xodin, m-n m-l ('gü:mla); p-m p-n ('fi:špan/'fü:špan); m-n v-n ('vie:nda/'venda 'menda'). The analogic n: b'ri:emen, 'semen; rhynism: 'me:isnc, 'pa:jank. N´lost its palatal quality and became n ('ku:ostan), while in the initial position and between two consonants it lost its nasal quality and became the nasalized liquid j ('jiva, s'vi:ja). V is [v], and before voiceless non-sonorants and pauses it is f. V-m l-m: ('la:mo); metathesis in clusters umi-, ubi-('mu:jti, 'bu;jti). J appears also as a newly formed transitional sound. The non-sonorant system is the same as in the standard literary language. Voiced non-sonorants become voiceless in wordfinal position before a pause and in front of voiceless non-sonorants. Pt f(f'tič). The primary cluster dl- l ('vi:lce, 'vile). Tl, dl l (c'vie;la, fk'råla). Tl-dl kl-gl (g'le:itva, k'låčti); dn gn: g'na:r; g'nes. Xč šč/č (š'če:rka/'če:rka); in the Eastern Slovenske gorice subdialect xt st/št (s'te:ila/š'te:ila 'xotela) and the analogic -k -('du:kši). Sk šk (šk'rija, š'ku:orja), šč š (k'le:iše), z in front of j n' ž (ž'jive, ž'jo:u). In the Eastern Slovenjske gorice subdialect k ('ve:kši). F changes into v; it appears already in older and younger adopted words: b'ri:tof, 'cu:fali, 'fa:jn,'fa:rba
Ključne besede: dialektologija, slovenska narečja, slovenskogoriško podnarečje, fonetika, soglasniki
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 431; Prenosov: 19
URL Povezava na celotno besedilo

5.
Računalniški simbolni fonetični zapis slovenskega govora
Melita Zemljak, Zdravko Kačič, Simon Dobrišek, Jerneja Gros, Peter Weiss, 2002, izvirni znanstveni članek

Opis: V slovenskem jezikovnem prostoru se je sredi 90. let pojavila težnja po enotnem računalniškem zapisu slovenskega govora. Ta bi standardiziral in poenotil raziskovalno delo na področju govornih in jezikovnih tehnologij, ki se nanaša na fonetične označitve slovenskih govorjenih besedil. Sodelovanje mariborske in ljubljanske skupine raziskovalcev (Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, Pedagoška fakulteta; Fakulteta za elektotehniko, ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša) je rodilo računalniški fonetični zapis simbolov IPA in MRPA. Predvsem slednji so velikega pomena za enostavno in prijazno računalniško podobo.
Ključne besede: slovenščina, fonetika, računalniški jezik, računalniška fonetična transkripcija, simbol MRPA, simboli IPA
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 1016; Prenosov: 59
.pdf Celotno besedilo (888,32 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
Bralna uspešnost pred in po vstopu v izobraževalno ustanovo
Nataša Žmavc, 2017, magistrsko delo

Opis: Cilj magistrske naloge je ugotoviti, ali se je izgovarjava po vstopu v izobraževalno ustanovo poboljšala ali poslabšala. V raziskovalno nalogo smo vključili posnetke 30 slovenskih študentov angleškega jezika, ki so imeli na začetku semestra predavanja iz fonetike in fonologije, katera so ključnega pomena za magistrsko nalogo. Posnetke smo večkrat pregledali, analizirali in prišli do spoznanja, da imajo študenti v nekaterih aspektih še vedno težave pri izgovarjavi različnih zvokov. Te smo nato razdelili na poglavja in jih podrobno predstavili (rezultati pred vstopom in po vstopu v izobraževalno ustanovo). Analiza je pokazala, da imajo študenti še vedno težave pri izgovarjavi zvokov, ki niso značilni za slovenski zvočni sistem, vendar so ključnega pomena za angleški zvočni sistem ter posledično za angleško izgovarjavo. V nekaterih pogledih so študenti pokazali napredek, vendar ne v tolikšni meri, ki bi bila za študente angleškega jezika sprejemljiva.
Ključne besede: angleška izgovarjava, angleški zvočni sistem, slovenski zvočni sistem, fonetika, fonologija, posnetki pred in po vstopu v izobraževalno ustanovo
Objavljeno: 08.11.2017; Ogledov: 189; Prenosov: 30
.pdf Celotno besedilo (684,35 KB)

7.
Fonemy ś i ź w procesie różnicowania sztokawskiego obszaru językowego
Przemysław Brom, 2009, izvirni znanstveni članek

Opis: Fonema ś in ź - spremembe v štokavskem jezikovnem prostoru: Na štokavskem dialektalnem območju še vedno potekajo procesi, ki povzročajo diferenciacijo posameznih jezikovnih standardov. Po razpadu Jugoslavije so se take aktivnosti povečale, ker so bili posamezni jeziki razglašeni za uradne jezike novonastalih držav. Fonema ś in ź sta pomemben primer diferenciacije črnogorskega jezika v razmerju do ostalih jezikov, ki slonijo na štokavski dialektalni osnovi. Pred prevlado unifikacijskih teženj sta dobila oba fonema status dialektizmov. Ker se pogosto pojavljata na črnogorskem jezikovnem območju, bi ju bilo potrebno kot pomembna elementa vključiti v normo črnogorskega jezika. Prispevek obravnava pomembnost fonemov ś in ź v procesu diferenciacije standardov štokavskega jezikovnega območja.
Ključne besede: jezikoslovje, štokavščina, fonetika, fonemi, Črna gora
Objavljeno: 30.01.2018; Ogledov: 164; Prenosov: 75
.pdf Celotno besedilo (270,14 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

8.
Mate Kapović, 2016: Povijest hrvatske akcentuacije. Fonetika. Zagreb: Hrvatske matica. 1046 p.
Konstantin Gennadʹevič Krasuhin, 2016, recenzija, prikaz knjige, kritika

Ključne besede: ocene knjig, recenzije, fonetika, hrvaščina, Mate Kapović
Objavljeno: 27.02.2018; Ogledov: 166; Prenosov: 36
.pdf Celotno besedilo (381,79 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

9.
Pravorečna problematika s splošnoslovaropisnega vidika
Tanja Mirtič, 2018, pregledni znanstveni članek

Opis: Namen prispevka je v glavnih obrisih prikazati pravorečne podatke v splošnem razlagalnem slovarju, obenem pa na podlagi analize izsledkov anketne raziskave ugotoviti potrebo po pravorečnem priročniku med zaposlenimi v medijih, gledališčih in filmski produkciji ter osvetliti najpomembnejše problemske sklope slovenskega pravorečja s stališča respondentov. V zadnjem delu prispevka je opozorjeno na primanjkljaj temeljnih raziskav govorjene knjižne slovenščine in pomembnost rednega spremljanja in zbiranja pravorečnih težav splošnih jezikovnih uporabnikov in strokovnjakov, ki se poklicno ukvarjajo z govorjenim knjižnim jezikom, izpostavljena pa je tudi potreba po premišljeno izdelanem korpusu, ki bi omogočal zanesljive pravorečne analize.
Ključne besede: slovenščina, knjižni jezik, fonetika, slovarji, splošni razlagalni slovar, pravorečje, govorjeni knjižni jezik, metoda anketiranja, pravorečni priročnik
Objavljeno: 11.10.2018; Ogledov: 213; Prenosov: 22
.pdf Celotno besedilo (534,39 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

10.
Branje v angleščini in odstopanja v izgovorjavi angleščine glede na težavnost besedila
Zala Horvatič, 2019, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo predstavili različne vidike psiholingvistike, ki se ukvarja prav s prejemanjem, procesiranjem in tvorjenjem jezika v možganih. V teoriji smo zajeli tudi osnove fonetike in fonologije in opise glasov ter procesov, pomembnih za našo raziskavo. Naslonili smo se na raziskave dr. Klementine Jurančič in dr. Rastislava Šuštaršica, ki sta vodilna raziskovalca angleške fonetike na slovenskih tleh. Postavila sta temelje izgovarjave angleščine pri Slovencih, ki so bili teoretično izhodišče magistrske naloge. Ker je naša raziskava bazirala na branju teksta, smo se v teoretičnem delu ukvarjali tudi s temo glasnega branja. V magistrski nalogi se nismo ukvarjali z vsemi angleškimi fonemi, temveč smo se osredotočili na nekatere soglasnike in procese, pri katerih sodelujejo. Ugotovili smo veliko različnih pomembnih novosti, ki jih je mogoče raziskovati vnaprej in ki nam dajejo pomemben vpogled v govor naših študentov. Glavni cilji naše magistrske naloge so bili smiselnosti teoretičnih problemov/vidikov fonetike in fonologije pri študiju angleškega jezika v Sloveniji ter njenega poučevanja. Tukaj se je smiselno vprašati, koliko časa je dovolj, da študentom predstavimo fonetiko in fonologijo, da jo razumejo, znajo in ponotranjijo. Glede na to, da je govorjeni jezik prvi stik pri spoznavanju novih ljudi, je v tujem okolju izgovarjava angleščine izjemnega pomena, sploh za študenta angleškega jezika, kaj šele za bodočega profesorja angleščine, ki želi svoje znanje predajati mladim umom.. Angleška fonetika in fonologija je izjemno pomemben predmet, ki ga študentje angleškega jezika spoznajo v prvem letniku. Zaradi tega s to magistrsko nalogo iščemo načine, kako lahko teoretični del predmeta fonetike infiltriramo v praktični del, da bi se študentje pri predmetu čim več naučili in uporabili svoje znanje fonetike v vsakdanjem življenju. Zaradi kompleksnosti fonetike in fonologije je treba najprej raziskati dejansko znanje študentov angleščine Univerze v Mariboru. V magistrski nalogi smo raziskovali angleško izgovarjavo 20 študentov UM, prvega letnika 1. stopnje bolonjskega sistema, smeri Angleški jezik in književnost. Nekaj smernic, na katere smo bili med našo raziskavo posebej pozorni, smo dobili iz prejšnjih raziskav dr. Klementine Jurančič in dr. Rastislava Šuštaršica, ki sta naša vodilna raziskovalca angleške fonetike. Študentom smo pripravili dva različna teksta, in sicer odlomek iz pravljice Piskač iz Hamelina in odlomek iz zgodovinske monografije. Prvi tekst, ki je bil zgodovinska monografija, je vseboval nekaj besed, ki jih v prostem govoru zelo redko zasledimo, zato smo ga klasificirali kot težek tekst. Drugi tekst smo označili za lahkega zaradi enostavnega in vsem znanega besedišča iz pravljice. Med obdelavo rezultatov smo uporabili program SPSS, ki nam je z Paired Samples T-Test pokazal zanimive rezultate. Na tem mestu moremo opozoriti na majhen vzorec sodelujočih (dvajset študentov). Test je pokazal, da so odstopanja med lahkim in težkim tekstom minimalna, kar pomeni, da so študenti, ki so imeli dobre rezultate na lahkem tekstu, prenesli znanje na težek tekst. Le temu rečemo govorne navade ali po angleško “speech habits. Pri tem enakem testu, pa so se nam pokazala tri odstopanja, ki so se nagibala v eno ali drugo smer; torej v prid težkemu ali lahkemu tekstu. Zreducirana zvenečnost v začetnih soglasniških sklopih (z izjemo aspiracije) (60% mean v prid tekstu 1) je imel eno besedo (flowers) za glas /l/ in dve (izmed treh) za /r/, zreducirana zvenečnost v končnem soglasniškem sklopu (aritmetična sredina/povprečje/mean 22% v prid tekstu 2) je imel le en reprezentativni glas za process (/b/), in variante morfemov (44,5% v prid tekstu 2) so imeli neenakomerno porazdeljene besede, kjer so se lahke besede ponavljale ( beseda rats tudi 7 krat. Poleg tega ne moremo čez dejstvo, da je pri glasnem branju vključen stres in vsi ostali procesi, ko beremo v tujem jeziku.
Ključne besede: študentje, Branje, Soglasniki, Fonetika, Fonologija, Izgovarjava, Aspiracija
Objavljeno: 17.04.2019; Ogledov: 139; Prenosov: 23
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

Iskanje izvedeno v 0.31 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici