| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Vloga in pomen zaposlitvenih agencij v Sloveniji in Avstriji
Alenka Recek, 2016, diplomsko delo

Opis: Zaposlitvene agencije so specializirane organizacije, ki se ukvarjajo s posredovanjem delovne sile podjetjem, ki povprašujejo po njej. Najem delovne sile je ena izmed fleksibilnih oblik zaposlovanja. Predstavlja ga tristransko razmerje med zaposlitveno agencijo, delavcem in podjetjem uporabnikom. Delo preko zaposlitvenih agencij ustreza tako podjetjem uporabnikom glede prožnosti kot tudi potrebi zaposlenih glede usklajevanja njihovega poklicnega in zasebnega življenja. Tako prispeva k odpiranju novih delovnih mest tek k udeležbi na trgu dela in vključevanju vanj. V Sloveniji so delovanje zaposlitvenih agencij in delo preko njih zakonsko prvič uredili leta 2003, v Avstriji pa leta 1980. Leta 2013 je bilo v Sloveniji registriranih 215 zaposlitvenih agencij, ki so zaposlovale 15.918 delavcev, v Avstriji pa je bilo istega leta registriranih 2.078 zaposlitvenih agencij, preko katerih je delo opravljalo 71.741 agencijskih delavcev. V obeh državah je to sodoben trend zaposlovanja, njegov obseg pa se veča iz leta v leto.
Ključne besede: zaposlitvene agencija, posredovanje delovne sile, agencijski delavec, fleksibilno zaposlovanje
Objavljeno: 23.06.2016; Ogledov: 968; Prenosov: 184
.pdf Celotno besedilo (1,69 MB)

2.
MALO DELO - NOVA OBLIKA ŠTUDENTSKEGA DELA
Alja Križaj, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi raziskujem Zakon o malem delu (ZMD), ki naj bi temeljito reformiral študentsko in druge oblike priložnostnega in občasnega dela z uvedbo malega dela. Določbe ZMD primerjam s sedanjo ureditvijo študentskega dela, obenem pa obravnavam tudi malo delo, kot fleksibilno oz. atipično obliko zaposlitve po Zakonu o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno. Obravnavam fleksibilne oblike zaposlitve in pišem o razlogih zakaj vse več delodajalcev odstopa od sklepanja splošne pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas. Moj zaključek glede ZMD je, da bi nova ureditev študentskega zaposlovanja bila pozitivna in da bi se na podlagi ZMD povečala zaposlenost.
Ključne besede: Delodajalec, delavec, trg dela, Zakon o malem delu, malo delo, fleksibilno zaposlovanje, atipične oblike zaposlitve, delo na črno, brezposelnost, študentsko delo, študent.
Objavljeno: 07.04.2011; Ogledov: 2137; Prenosov: 234
.pdf Celotno besedilo (315,86 KB)

3.
NADURNO DELO KOT OBLIKA FLEKSIBILNEGA ZAPOSLOVANJA
Mara Glamočanin, 2010, diplomsko delo

Opis: Nadurno delo je tradicionalna, že dolgo uveljavljena oblika fleksibilnega zaposlovanja oziroma dela. V tem diplomskem delu v teoretičnem uvodu povzemamo fleksibilne oblike zaposlovanja in njihov vsebinski in pravni okvir, posebej še nadurnega dela. V empiričnem delu posvečamo osrednjo pozornost stališčem delavcev izbranega podjetja o nadurnem delu, pri čemer smo tematiko še razširili na nekatera pomembna področja zadovoljstva pri delu in dejavnikom, ki so s tem povezani. Posebej smo preverjali veljavnost treh hipotez, povezanih s tematiko diplomskega dela, in rezultate komentirali v povezavi z izsledki ankete med delavci podjetja.
Ključne besede: - fleksibilno zaposlovanje, - nadurno delo, - obremenitve pri delu, - zadovoljstvo pri delu
Objavljeno: 20.12.2010; Ogledov: 1811; Prenosov: 145
.pdf Celotno besedilo (479,48 KB)

4.
ZAPOSLOVANJE ZA DOLOČEN ČAS
Peter Peternel, 2009, diplomsko delo

Opis: Tako v svetu kot tudi v Sloveniji se čedalje pogosteje uporabljajo nestandardne oblike zaposlovanja, med katerimi je daleč v ospredju zaposlovanje za določen čas. V diplomskem delu se dotaknem ene izmed najbolj pogosto uporabljenih oblik fleksibilnega zaposlovanja, zaposlovanja za določen čas. Ob tem pa se pojavlja bistveno vprašanje ali je to vrstno zaposlovanje potrebno v tako veliki meri in ali ne gre v večini primerov za zlorabljen institut, ki je premalokrat odkrit in posledično premalokrat sankcioniran? Problem nastane pri slednjem. Imamo predpise, zakone in pogodbe, ki natančno določajo in opredeljujejo kdaj, zakaj in pod kakšnimi pogoji pogodba o zaposlitvi za določen čas. Imamo predpisane sankcije za kršitelje, pa vendar je pogodba sklenjena za določen čas postala stalnica v zaposlovanju. Mehanizem nadzora in ukrepanja pa je kot kaže tukaj odpovedal. Povsem jasno je, da je institut zaposlovanja za določen čas predvsem oblika, ki koristi delodajalcu in ima vse prej kot pozitiven vpliv na zaposlene. Z uporabo zaposlovanja za določen čas se sicer povečuje število zaposlenih, vendar to vsekakor ni v korist zaposlenih. V večini primerov gre za nestabilna delovna mesta z manjšo socialno in pravno varnostjo. In nenazadnje kako se izogniti zaposlovanju za določen čas med zaposlenimi v gospodarstvu, če gre za obliko zaposlovanja, ki je najpogosteje uporabljena in zlorabljena tudi v javnem sektorju, kljub temu, da je zakon na temu področju jasen in nedvoumen. Kako zmanjšati zaposlovanje za določen čas v privatnem sektorju, če ga tako nepremišljeno in številčno uporabljajo tisti, ki so zakone napisali?
Ključne besede: ZAPOSLOVANJE ZAPOSLITEV ZA DOLOČEN ČAS ZAKON FLEKSIBILNO ZAPOSLOVANJE DELAVEC DELODAJALEC
Objavljeno: 04.06.2009; Ogledov: 2383; Prenosov: 365
.pdf Celotno besedilo (662,63 KB)

Iskanje izvedeno v 0.07 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici