1. Obogatena resničnost kot orodje za usvajanje in utrjevanje vsebin pri študijskem predmetu vivaristika : magistrsko deloKatja Stanič, 2024, magistrsko delo Opis: Obogatena resničnost (AR) je tehnologija, ki združuje realno okolje z virtualnimi prikazi. AR lahko uporabljamo za različne namene in na različnih področjih, vključno z izobraževanjem, kamor spada tudi biologija, kjer je priporočljiva uporaba živih organizmov, a AR lahko predstavlja dodano vrednost obravnavani vsebini. Vključevanje živali in AR v učni proces daje učečim številne prednosti, kot so povečevanje nazornosti, več znanja ter motivacija.
Namen magistrskega dela je pripraviti učno gradivo za predmet vivaristika na univerzitetnem študijskem programu Predmetni učitelj Fakultete za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru, kjer bo s tehnologijo AR vključena izbrana anatomija in fiziologija sedmih živali. S pomočjo pregleda literature sem želela ugotoviti, katere biološke vsebine (če sploh) učitelji dopolnjujejo s tehnologijo AR, kakšno je mnenje učiteljev naravoslovnih predmetov o vključevanju AR v učni proces, in ali je, po mnenju učiteljev naravoslovnih predmetov, vključevanje živih živali v učni proces pomembno.
Ugotovila sem, da učitelji vključujejo AR v pouk, pri čemer je najpogostejše kombiniranje te tehnologije s poučevanjem anatomije. Učitelji bioloških vsebin vidijo v vključevanju AR in živih živali večinoma koristi. Izpostavljene prednosti AR so konkretiziranje procesov, dvig motivacije, pritegnitev pozornosti ter spodbujanje kreativnosti. Vključevanje živih živali prispeva k izboljšanemu znanju o živalih, sproščeni razredni klimi, motivaciji učečih za delo, in neposredno vpliva na njihov čustveno-socialni razvoj. Učitelji se ob koristih zavedajo tudi ovir oz. pomanjkljivosti uporabe AR in živih živali.
Ključne besede: anatomija živali, fiziologija živali, obogatena resničnost, vivaristika
Objavljeno v DKUM: 25.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 41
 Celotno besedilo (3,13 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Fiziologija domačih živali : zbirka vaj in nalog za proučevanje osnovnih fizioloških procesov v telesu (1. del)Nina Batorek Lukač, 2023, drugo učno gradivo Opis: Študijsko gradivo Fiziologija domačih živali: zbirka vaj in nalog za proučevanje osnovnih fizioloških procesov v telesu je namenjeno študentom 1. letnika visokošolskega študijskega programa Živinoreja in študentom 2. letnika univerzitetnega študijskega programa Agrikultura Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru. Zbirka je razdeljena na dva
dela. Prvi del je namenjen osvežitvi znanja o zgradbi živalske celice,razdelitvi in zgradbi živalskih tkiv ter razumevanju osnovnih fizioloških procesov. Vsako poglavje zbirke nalog vsebuje teoretično osnovo in navodila za naloge, ki jih mora študent opraviti na vajah. Pravilno
izpolnjene, pregledane in podpisane naloge so dokazilo o aktivnem sodelovanju na vajah, ki je predpogoj za pristop h kolokviju. Zadnja točka vsakega poglavja je namenjena utrjevanju znanja.
Ključne besede: splošna fiziologija, zgradba živalske celice
Objavljeno v DKUM: 29.11.2023; Ogledov: 654; Prenosov: 40
Celotno besedilo (3,36 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Fiziologija rastlin : priročnik z navodili za vajeJana Ambrožič-Dolinšek, Terezija Ciringer, 2022 Opis: Priročnik je namenjen študentom na študijskih programih s področja biologije, ekologije z naravovarstvom in bodočim učiteljem biologije, ki bi se radi spoznali z eksperimentalnim delom s področja fiziologiji rastlin. Sestavlja ga osem vsebinskih sklopov, ki obravnavajo rastlinske pigmente, dihanje rastlin in fotosintezo, encimsko aktivnost rastlin, uravnavanje vodnih razmer v rastlinah, plazmolizo, mineralno prehrano rastlin s prepoznavanjem simptomov pomanjkanja posameznih hranil, metode določanja vsebnosti sladkorjev in bioteste za rastlinske hormone. Vsaka od vaj se začne z vsebinskim uvodom ter nadaljuje s cilji, nalogami, materiali in potekom izvedbe vaje. Vaje so podprte s slikami posameznih poskusov, preglednicami, kemijskimi formulami za preračune posameznih fizioloških parametrov in navodili za delo s kemikalijami in opremo.
Ključne besede: eksperimentalne vaje, priročnik, fiziologija rastlin, biologija rastlin, laboratorijske aparature in postopki, laboratorijske rastline
Objavljeno v DKUM: 29.06.2022; Ogledov: 831; Prenosov: 149
Celotno besedilo (11,99 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Razvoj metode tkivne rezine in vpliv farmakoloških agensov ter pulzirajočega elektromagnetnega polja na delovanje gladkomišičnih celic sečnega mehurja mišiTamara Serdinšek, 2020, doktorska disertacija Opis: Fiziologija detruzorja je zelo zapletena, zaradi česar predstavlja preučevanje njegove fiziologije in odzivov na različne dražljaje velik izziv. Do danes je bilo v literaturi opisanih več in vitro metod preučevanja fiziologije sečnega mehurja, vsaka s svojimi omejitvami. Po drugi strani se uroginekologi v svoji klinični praksi srečujejo z naraščanjem incidence prekomerne aktivnosti sečnega mehurja (PASM). Vse to nakazuje potrebo po razvoju novih in učinkovitih metod preučevanja detruzorja, ki bi se potencialno lahko uporabile tudi pri preučevanju različnih terapevtskih možnosti zdravljenja PASM.
Namen naše raziskave je bil razviti novo metodo za preučevanje fiziološke aktivnosti GMC detruzorja, ki bi zajemala akutno pripravo tkivnega preparata in uporabo konfokalne mikroskopije. Dodatno smo želeli to metodo uporabiti še za opredelitev učinka pulzirajočega elektromagnetnega polja (PEMP), ki je ena izmed možnih metod zdravljenja PASM, na GMC detruzorja, saj po naših podatkih le-ta v literaturi še ni bil opredeljen.
Za pripravo tkivnega preparata smo uporabili izolirane delce detruzorja predhodno žrtvovane odrasle miši NMRI. S svetlobno in transmisijsko elektronsko mikroskopijo smo preučili morfologijo GMC znotraj tkiva. Nato smo s pomočjo konfokalne mikroskopije preučevali kalcijevo dinamiko posameznih GMC med stimulacijo z naraščajočimi koncentracijami karbamilholina (CCh). GMC smo identificirali na podlagi njihove morfologije in kalcijevih odzivov. Odzive GMC smo opredelili z naslednjimi spremenljivkami: zamik do odziva, rekrutacija in relativna aktivnosti celic ter kontrakcija tkiva. Za opredelitev vpliva PEMP na GMC detruzorja smo dva preparata detruzorja iste živali dvakrat zapored dražili s 25 µM CCh. En delec smo med obema stimulacijama izpostavili PEMP, drugi pa je služil kot kontrola. Nato smo opredelili naslednje spremenljivke odziva GMC pred in po stimulaciji s PEMP v primerjavi s kontrolno skupino: število aktivnih GMC, kontrakcija tkiva, čas do kontrakcije tkiva, maksimalni premik tkiva in površina kontrahiranega tkiva.
S pomočjo stimulacije tkiva z naraščajočimi koncentracijami CCh smo opredelili tri različne fenotipe odzivov GMC: spontano aktivne GMC z in brez odziva na stimulacijo s CCh ter GMC brez spontane aktivnosti, ki so se odzvale na stimulacijo s CCh. Rekrutacija GMC v aktivno stanje je potekala znotraj ozkega koncentracijskega območja (1–25 µM), ki je povzročilo aktivacijo praktično vseh GMC. Maksimalna kalcijeva aktivnost GMC je bila pri koncentraciji 25 µM, kar je sovpadalo z vidno kontrakcijo tkiva. Dodatno smo pri višjih koncentracijah CCh opažali krajše zamike do pričetka odzivov celic. Ugotovili smo tudi, da bi PEMP lahko imelo neposreden učinek na GMC detruzorja, saj je bil po stimulaciji s PEMP v primerjavi s kontrolno skupino prisoten manjši maksimalni premik tkiva med drugo stimulacijo s CCh kot med prvo stimulacijo s CCh. Dodatno smo ugotavljali tudi statistično značilno manjše razmerje premika tkiva med obema stimulacijama s CCh v primerjavi s kontrolno skupino in večjo razliko v površini kontrahiranega dela tkiva med obema stimulacijama s CCh v primerjavi s kontrolno skupino.
Zaključimo lahko, da se je naša nova in situ metoda preučevanja morfologije in fiziologije detruzorja izkazala za učinkovito in reproducibilno. Odzivi GMC na stimulacijo s CCh so bili znotraj fiziološkega območja in primerljivi z rezultati drugih raziskav s tega področja. Ker sama metoda omogoča zadostno prostorsko in časovno ločljivost za preučevanje odzivov več GMC hkrati, verjamemo, da bi lahko imela velik doprinos k preučevanju fiziologije detruzorja. Dodatno smo uspeli dokazati možen učinek PEMP na GMC detruzorja, kar predstavlja pomembno izhodišče za nadaljnje raziskave. Te bodo v prihodnosti skušale raziskati terapevtski učinek na večjem vzorcu in za večjo translacijsko relevantnost modela tudi na človeškem tkivu, pridobljenem pri operacijah sečnega mehurja.
Ključne besede: sečni mehur, detruzor, gladkomišična celica, konfokalna mikroskopija, miš, fiziologija, disekcija tkiva, prekomerna aktivnost sečnega mehurja, pulzirajoče elektromagnetno polje, magnetna stimulacija
Objavljeno v DKUM: 17.07.2020; Ogledov: 1261; Prenosov: 238
Celotno besedilo (4,45 MB) |
5. SIMULACIJE DELOVANJA LEDVIC S PROGRAMSKIM ORODJEM PHYSIOEXTadej Kovačevič, 2016, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo predstavili uporabnost simulacij na področju fiziologije ledvic. Namen diplomskega dela je predstaviti simulacije na različnih področjih fiziologije ledvic. Simulacije so temeljile na vodenih primerih, ki nam jih omogoča simulacijski program. Za študente in že izobraženo zdravstveno osebje so izrednega pomena. Opisali smo anatomijo in fiziologijo ledvic, predstavili simulacije na področju fiziologije ledvic in pomen simulacij v procesu izobraževanja. Rezultati kažejo, da nam simulacije omogočajo vpogled na samo določena področja fiziologije ledvic, ki nam jih ponuja simulacijski program. Za boljše znanje in razumevanje področja fiziologije ledvic predlagamo uporabo sodobne literature v povezavi s simulacijami.
Ključne besede: fiziologija, ledvice, simulacije, izobraževanje
Objavljeno v DKUM: 01.09.2016; Ogledov: 1215; Prenosov: 107
Celotno besedilo (2,67 MB) |
6. Fiziologija prebavne ceviAndraž Stožer, Jurij Dolenšek, Marjan Rupnik, 2010, pregledni znanstveni članek Ključne besede: Bolezni prebavil, fiziologija, prebava, prebavila, prebavna cev, Prebavne cevi, Prehrana
Objavljeno v DKUM: 30.12.2015; Ogledov: 2248; Prenosov: 153
 Povezava na celotno besedilo |
7. |
8. |
9. |
10. Srčni utrip, dihanje in telesna temperatura konja v času treniranja : diplomsko deloAleksander Pajtler, 2012, diplomsko delo Ključne besede: konji, konjeniški šport, fiziologija živali, trening, srčni utrip, dihanje, telesna temperatura, meritve, Garmin
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 4723; Prenosov: 81
Povezava na celotno besedilo |
