Search the digital library catalog

Abstract: Predšolska vzgoja predstavlja temeljno obdobje razvoja otroka, ki je osnova za otrokovo prihodnost. Prinaša številne dolgoročne koristi, kot so razvoj samostojnosti, samozavesti, empatije, strpnosti in ustvarjalnosti. Otrokom zagotavlja varno in spodbudno okolje za celostni razvoj, pridobivanje izkušenj, znanja in spretnosti. Poudarek je na kakovostnih socialnih odnosih, sodelovanju in razumevanju družbenih vrednot. Vrtci se uvrščajo med javne zavode, zato smo v prvem delu magistrske naloge opisali in razložili vrste in pomen zavodov. Spoznali smo različne vrste predšolske vzgoje, njene cilje in pravno podlago za njihovo delovanje. Predstavili smo sistem javnih financ v Sloveniji in pomen javnega sektorja. Pomena vključenosti otrok v vrtec se zavedajo tudi države Evropske unije, saj s svojo politiko želijo doseči skupni cilj s 96 % vključenostjo otrok od 3 do 6 let, oziroma do vstopa v šolo. Pomembnost vlaganja v predšolsko vzgojo je prikazana s Heckmanovo krivuljo. Financiranje predšolske vzgoje je v Sloveniji podobno kot v izbranih evropskih državah. Predšolska vzgoja se financira največ iz javnih sredstev, to so državni in občinski proračuni in iz prispevkov staršev, ki so odvisni od njihovega dohodka. V Evropski uniji se povprečni skupni javni izdatki za predšolsko vzgojo povečujejo, kar pomeni, da večina evropskih držav daje velik pomen predšolski vzgoji, kljub splošnemu zmanjšanju števila otrok. V empiričnem delu magistrske naloge smo prikazali izračun ekonomske cene v javnem in zasebnem vrtcu in ju med seboj primerjali. Zanimalo nas je, kateri vrtci v Sloveniji so dražji: ali tisti z več lokacijami ali tisti, ki imajo vrtec samo na eni lokaciji. Primerjali smo tudi delež javnega financiranja med izbranimi evropskimi državami. Izsledke raziskav smo predstavili v zadnjem delu naloge. Z magistrsko nalogo smo želeli prikazati pomembnost financiranja predšolske vzgoje, saj je od načina financiranja odvisna dostopnost in vključenost otrok v vrtec.
Keywords: predšolska vzgoja, financiranje predšolske vzgoje, države Evropske unije, vključenost otrok, cena vrtca
Published in DKUM: 02.12.2025; Views: 0; Downloads: 7
Full text (5,83 MB)

Abstract: Digitalizacija se razširja na vsa področja, in tudi bančništvo ni izjema. Ker so rast, razvoj in obstoj podjetja pogojeni s sposobnostmi prilagoditve, bančništvo pa se sooča z novimi, vedno močnejšimi konkurenti, mora oblikovati sodobne, inovativne in zaželene produkte ter zanesljive strategije za ohranitev komitentov in njihovih vlog, s katerimi se financirajo, ter posledično tudi položaja na trgu. V tem diplomskem delu rdečo nit raziskave predstavljajo gospodinjstva in njihova sredstva v obliki bančnih vlog. Zanimalo nas je namreč, zakaj so sredstva gospodinjstev tako pomembna za banke; kakšne produkte bankam narekujejo trendi inovacij in kakšna je trenutna ponudba bank za segment prebivalstva ter kolikšna je njena stopnja konkurenčnosti v primerjavi z novimi produkti digitalnega bančništva. V teoretičnem delu smo se posvetili razlagi širokega pojma virov financiranja, saj depoziti komitentov igrajo ključno vlogo pri transformaciji sredstev, ki je primarna naloga banke. Pri tem smo ugotovili, da prihodnji obeti glede vlog kažejo na kontinuirano rast in ohranjajo vloge gospodinjstev na prvem mestu po pomembnosti med viri financiranja za banke. V praktičnem delu smo opravili analizo in primerjavo bančnih paketov med tradicionalnimi bankami ter neobankami, ki prav tako prodirajo v slovenski prostor in nagovarjajo stranke z drugačnim, zelo osebnim pristopom. S pomočjo raziskave smo opredelili in izpostavili dobre ter manj dobre strani paketov in dobili vpogled v stanje na trgu ter na stopnjo konkurenčnosti posameznih paketov oziroma bank.
Keywords: financiranje bank, inovacije v bančništvu, FinTech, neobanke, umetna inteligenca, bančni paketi
Published in DKUM: 27.10.2025; Views: 0; Downloads: 9
Full text (1,69 MB)

Abstract: Financiranje občin v Republiki Sloveniji je kar širok pojem, saj se občine ne financirajo le z lastnimi, temveč tudi tujimi viri. Največji delež lastnih virov predstavlja dohodnina. Občine se lahko tudi zadolžijo in pridobijo sredstva iz državnih oziroma evropskih proračunov. Strukture prihodkov se med občinami zelo razlikujejo. Precejšnje razlike so med mestnimi in nemestnimi občinami ter med bolj in manj razvitimi občinami ter regijami.
Keywords: financiranje občin, proračunski prihodki, zadolževanje, struktura virov financiranja, statistične regije, mestne občine, nemestne občine
Published in DKUM: 02.10.2025; Views: 0; Downloads: 11
Full text (1,81 MB)

Abstract: Energetska prenova večstanovanjskih stavb z vidika etažne lastnine predstavlja enega izmed osrednjih izzivov pri izvajanju ukrepov za izboljšanje energetske učinkovitosti v stavbnem fondu in doseganju zastavljenih podnebnih ciljev. Pravni okvir sicer spodbuja izboljšanje energetske učinkovitosti, a hkrati razkriva vrsto sistemskih ovir, zlasti pri odločanju večjega števila etažnih lastnikov, neurejenih zemljiškoknjižnih stanjih, pomanjkljivi tehnični podpori ter omejenem dostopu do financiranja. Prenove stavb, ki so del kulturne dediščine, zavzemajo posebno mesto v okviru razprave o energetski sanaciji, saj predstavljajo poseben izziv pri iskanju ravnotežja med varstvom arhitekturnih in zgodovinskih vrednot ter doseganjem sodobnih energetskih standardov, kar pogosto pomeni večjo kompleksnost in potrebo po individualiziranih pristopih. Pridobivanje soglasij etažnih lastnikov za energetsko prenovo ostaja eden ključnih izzivov v praksi. Postopki odločanja so pogosto zapleteni, zlasti v stavbah z razdrobljenim lastništvom. Veljavna zakonodaja zahteva različno stopnjo soglasja glede na vrsto posega, kar odpira vprašanja razlage in uporabe v praksi Financiranje energetske prenove večstanovanjskih stavb zahteva prilagojen, večplasten pristop. Rezervni sklad praviloma ne zadošča za večje naložbe, zato so ključnega pomena dostopni krediti, nepovratne finančne spodbude ter inovativni modeli. Za uspešno prenovo je zato nujno zagotoviti stabilen in pravno predvidljiv okvir, ki bo omogočal tako individualne kot skupnostne finančne rešitve. Energetska prenova večstanovanjskih stavb ni zgolj tehnični izziv, temveč kompleksno pravno in družbeno vprašanje, ki zahteva usklajevanje različnih interesov, vzpostavitev jasnih pravnih mehanizmov ter zagotovitev celovite podpore etažnim lastnikom.
Keywords: etažna lastnina, energetska prenova stavb, upravljanje skupnih delov stavb, stroški energetske prenove, financiranje energetske prenove, rezervni sklad, javni in zasebni modeli financiranja
Published in DKUM: 04.09.2025; Views: 0; Downloads: 48
Full text (490,50 KB)

Abstract: Magistrsko delo obravnava uporabo lastnih finančnih sredstev učiteljev razrednega pouka za nakup učnih pripomočkov in izvedbo pouka v osnovni šoli. V teoretičnem delu smo najprej predstavili predmeta Spoznavanje okolja ter Naravoslovje in tehnika. V nadaljevanju smo predstavili seznam potrebščin, ki jih učenci potrebujejo pri pouku, sistem javnega naročanja, ekonomski položaj učiteljev ter njihova izobraževanja. Empirični del temelji na raziskavi, izvedeni med učitelji razrednega pouka na slovenskih osnovnih šolah in analizira njihove izkušnje, razloge za uporabo lastnih sredstev ter vrste pripomočkov, ki jih najpogosteje kupujejo. Rezultati kažejo, da učitelji pogosto posegajo v lastne finance zaradi zapletenih postopkov naročanja, nezadostnih sredstev šol ali želje po bolj kakovostnem pouku. Učitelji lasten denar najpogosteje porabljajo za nakup didaktičnih pripomočkov, pisarniškega materiala, likovnih pripomočkov ter daril za svoje učence. Poleg tega se izpostavlja, da nekateri učitelji raje sami kupijo pripomočke, da se izognejo dolgotrajnim birokratskim postopkom. Zaključek raziskave poudarja, da bi morale šole prejemati več finančne podpore, hkrati pa bi bilo smiselno poenostaviti postopke naročanja učnih pripomočkov. Sedanji sistem namreč učiteljem povzroča dodatne obremenitve in otežuje njihovo delo. Rezultati raziskave prikazujejo izzive, s katerimi se učitelji srečujejo, hkrati pa nudijo predloge za izboljšanje financiranja učnih pripomočkov v osnovnih šolah.
Keywords: lastno financiranje, šolski pripomočki, izobraževanja, javno naročanje, osnovna šola
Published in DKUM: 28.03.2025; Views: 0; Downloads: 77
Full text (1,16 MB)