| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


41 - 50 / 173
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
41.
GRŠKA FINANČNA KRIZA
Rok Prelog, 2011, diplomsko delo

Opis: Izraz finančna kriza zajema več vrst kriz, in sicer: valutno, bančno, dolžniško, okužbeno in krizo dvojčkov. Skozi zgodovino lahko vidimo, da gospodarstvo ne raste po gladkih oziroma enakomernih vzorcih, temveč niha po določenih vzorcih. Tako poznamo fazo konjunkture, krize in recesije. Kriza, ki se je začela v Združenih državah Amerike, velja za najhujšo krizo po 2. svetovni vojni. Povod za nastanek krize je bilo prekomerno financiranje nepremičninskih naložb, kar je sprožilo prekomerne investicije v nepremičnine in posledično preveliko ponudbo na trgu. Sledil je padec cen nepremičnin in nezmožnost odplačevanja kreditov. Nepremičninski balon je počil in začela se je finančna kriza, ki se je razširila po vsem svetu. MDS je leta 2008 grško gospodarstvo uvrstil na 27. mesto glede na nominalni BDP, po kupni moči pa se uvršča na 30. mesto. Gledano po BDP-ju na prebivalca se Grčija uvršča na 24. mesto. Levji delež grškega BDP-ja predstavlja terciarni sektor in sicer slabih 76 %. Večino grškega izvoza predstavljajo predelovalna industrija, hrana in kemikalije, največji grški uvoznici pa sta Nemčija in Italija. Med evropskimi državami je finančna kriza najbolj prizadela Grčijo. V desetletjih pred finančno krizo, se je grška vlada močno zadolževala v tujini za financiranje proračunskega primanjkljaja. Proračunski primanjkljaj in zunanji dolg Grčije sta precej nad predpisanimi stopnjami evropske Ekonomske in monetarne unije. Oboje presega tudi predpise Evropskega pakta za stabilnost in rast, ki dovoljuje zunanji dolg v višini največ 60 % BDP-ja, proračunski primanjkljaj pa ne sme presegati 3 odstotkov BDP-ja. Proti koncu leta 2009 se je nezaupanje investitorjev v grško vlado povečalo. Po revidiranih podatkih se je pokazalo, da je grški proračunski primanjkljaj višji od izkazanega, kar je še dodatno poslabšalo stanje, saj so se znižale bonitetne ocene grških obveznic. Dodaten padec zaupanja vlagateljev sta povzročila še ponarejanje statistike in prikrivanje zunanjega dolga skozi zapletene finančne inštrumente. Grčija je bila primorana zaprositi za pomoč za refinanciranje njenih obveznosti. Paket pomoči s strani članic Evropske unije in Mednarodnega denarnega sklada znaša 110 milijard evrov. Pomoč bo Grčija dobila v naslednjih treh letih v zameno za izvedbo obsežnih reform, s katerimi bo oživela gospodarstvo, zvišala konkurenčnost in zmanjšala proračunski primanjkljaj in zunanji dolg. Reforme posegajo predvsem na področje fiskalne politike, vladne porabe, državnih prihodkov, nadzora nad porabo, finančne stabilnosti, socialnih transferjev, pokojninske reforme in strukturnih sprememb. Poleg Grčije so pravila evro območja kršile tudi druge članice monetarne unije. Med največjimi kršiteljicami so še Portugalska, Irska, Italija in Španija. Težava z odplačevanjem obveznosti so vplivale tudi na stabilnost evra, ki se je močno zamajal. Da bi Evropska unija umirila finančne trge in stabilizirala evro je sprejela mehanizem za reševanje evra, ki zajema 750 milijard evrov pomoči. Za stabilen in močan evro bo morala Evropska unija reformirati institucionalen okvir monetarne unije.
Ključne besede: finančna kriza, evro, evro območje, stabilnost evra, varčevalni ukrepi, reforme, protikrizni ukrepi, recesija, proračunski primanjkljaj, zunanji dolg, paket pomoči, Grčija
Objavljeno: 12.07.2011; Ogledov: 5646; Prenosov: 746
.pdf Celotno besedilo (786,07 KB)

42.
PRIMERJAVA PRAVNIH IN FINANČNIH POSLEDIC PRISILNE PORAVNAVE IN STEČAJA
Špela Jager, 2011, diplomsko delo

Opis: Kriza v podjetju pripelje podjetje do insolventnih postopkov. Prav prezadolženost oziroma insolventnost je tista, ki pripelje do finančne krize v podjetju in posledično do nujnosti izvedbe insolventnih postopkov. Podjetje navadno najprej uvede postopek prisilne poravnave, kajti želi ohraniti poslovanje podjetja. Prisilna poravnava je torej postopek, kjer se izvede finančno prestrukturiranje. Načrt finančnega prestrukturiranja namreč vsebuje metode, s katerimi poskušamo izboljšati finančno stanje podjetja ter nadaljevati z njegovim poslovanjem. Stečaj pa je postopek, ki se uvede po tem, ko ni nikakršnega upanja več za poslovanje podjetja. Torej celotno premoženje insolventnega dolžnika se pretvori v stečajno maso iz katere se kasneje poplačajo terjatve upnikov in pa stroški celotnega postopka. Ob koncu diplomske naloge lahko potrdimo tudi trditev iz uvoda, da se posledice prisilne poravnave in stečaja res razlikujejo. Sicer gre za precej več podobnosti pri pravnih posledicah. Tukaj lahko opazimo iste pravne posledice glede terjatev upnikov, ki se spremenijo iz nedenarnih v denarne, občasne v enkratne, iz tuje v domačo valuto. V obeh primerih gre tudi za možnost pobota terjatev. Precej drugače pa je pri finančnih posledicah. Pri prisilni poravnavi je bistvo finančno prestrukturiranje, ki ima različne metode. Najpogostejša je zmanjšanje in odlog plačila. Medtem ko gre pri stečaju za preoblikovanje celotnega premoženja insolventnega dolžnika v stečajno maso, iz katere se najprej poravnajo stroški stečaja nato pa terjatve upnikov. Pri poravnanju terjatev upnikov imajo pri obeh postopkih prednost tisti upniki, katerih terjatve so zavarovane. Vse te pravne in finančne posledice pa vplivajo na izbor postopka. Pomembno je namreč analizirati koristi in povzročeno škodo za udeležence v postopku prisilne poravnave in v postopku stečaja. Vendar smo ugotovili, da ima vsak udeleženec tako pri enem kot tudi pri drugem postopku nekaj koristi, hkrati pa tudi ogromno povzročene škode. Pri upnikih je to predvsem izguba velikega dela terjatev, pri zaposlenih izguba zaposlitve, pri insolventnem dolžniku pa je glavna negativna posledica pri stečaju izguba premoženja. Medtem ko pri prisilni poravnavi poskuša ohraniti poslovanje, vendar je le to velikokrat neuspešno, saj zaradi finančne krize in prezadolženosti podjetju javnost in poslovni partnerji ne zaupajo več.
Ključne besede: finančna kriza, insolventni dolžnik, prisilna poravnava, finančno prestrukturiranja, upniki, terjatve, stečaj, stečajna masa, pravne posledice, finančne posledice
Objavljeno: 06.07.2011; Ogledov: 5846; Prenosov: 828
.pdf Celotno besedilo (408,13 KB)

43.
SODOBNE ALTERNATIVNE NALOŽBE
Jerneja Žagar, 2011, diplomsko delo

Opis: Zaradi nestabilnosti finančnih trgov je potreba po razpršitvi premoženja s strani investitorjev vedno večja. Če želijo biti vlagatelji izpostavljeni čim manjšemu tveganju, je dobro, da premoženje usmerijo v različne naložbene možnosti, med katerimi imajo pomembno vlogo tudi alternativni finančni instrumenti. Skladi hedge so zanimivi predvsem za drznejše investitorje, ki jim tveganje ne predstavlja resnejše ovire in ki jih mogoče izgube ne odvrnejo od nadaljnjega vlaganja. Ti skladi namreč omogočajo doseganje visokih donosov. Uspeh pa seveda ni zagotovljen in možne so tudi velike izgube. Če pride do propada velikega hedge sklada, so lahko posledice katastrofalne. Za primer lahko vzamemo rekordne izgube hedge skladov v letu 2008, ki so zamajale celotno svetovno gospodarstvo. Pomembni akterji na finančnih trgih so tudi ETF skladi, katerih število se po svetu hitro povečuje. Najprej so se pojavili v ZDA, zaradi številnih prednosti pred klasičnimi vzajemnimi skladi pa so hitro postali priljubljeni tudi v Evropi. Gre za košarico vrednostnih papirjev, ki sestavljajo indeks, kateremu ETF sledi. Pri izbiri indeksa pa morajo biti vlagatelji previdni, saj se ti med seboj zelo razlikujejo. REIT nepremičninski skladi so se, prav tako kot prvi dve skupini skladov, najprej pojavili v ZDA in se kmalu zatem razširili še drugam. V Evropi so jih najprej uvedli na Nizozemskem. Gre za podjetja, ki zbrana investicijska sredstva vlagajo v različne vrste nepremičninskih naložb, na primer v stanovanja, poslovne prostore, trgovske centre, skladišča, hotele in podobno. Modeli REIT skladov so bili doslej uspešni v vseh državah, kjer so njihovo ustanovitev omogočili. V Sloveniji na tem področju še vedno precej zaostajamo za tujino. Leta 2005 je sicer Družba za upravljanje Medvešek - Pušnik ustanovila prvi ETF sklad MP-Eurostock.si, skladi hedge in nepremičninski skladi pa po naši zakonodaji vsaj za zdaj še niso predvideni za registracijo.
Ključne besede: hedge skladi, ETF skladi, nepremičninski skladi, finančna kriza
Objavljeno: 31.08.2011; Ogledov: 1537; Prenosov: 153
.pdf Celotno besedilo (961,84 KB)

44.
SKUPNA ZUNANJETRGOVINSKA POLITIKA EU NA PODROČJU TEKSTILA IN OBLAČIL TER KOZMETIKE
Nastja Zupan, 2011, diplomsko delo

Opis: Skratka tekstilna in oblačilna pa tudi kozmetična industrija imajo veliko vlogo v slovenskem kot tudi v evropskem gospodarstvu. Proces globalizacije, gospodarska kriza, ukinitev količinskih omejitev ter dodelavni posli so pripomogli k temu, da se je proizvodnja skoncentrirala na države v razvoju. Zato se je veliko podjetij v razvitih državah prestrukturiralo ali pa šlo v stečaj. Posledično je veliko delavcev izgubilo delovna mesta. EU se je odločila, da bo zato, da bo povečala svojo konkurenčnost razvila proizvode z višjo dodano vrednostjo in visoko kakovostjo. Poleg tega, pa skuša EU na različne načine pomagati evropskim podjetjem, posledično tudi slovenskim, saj smo del EU, z raznimi razvojnimi programi, subvencijami in ugodnimi krediti. Prihodnost industrije je v veliki meri odvisna od podjetij samih ter od njihove sposobnosti odzivanja in prilagajanja nenehno spreminjajočim se razmeram na trgu, vendar glede na razmere kakršne so sedaj, je veliko odvisno tudi od pomoči same države. Tudi slovenska podjetja bodo morala nekaj ukreniti, da bodo povečala svojo konkurenčnost. Spoznali smo, da so jim dodelavni posli škodili, zaradi višje cene delovne sile in prenizke cene končnega proizvoda. Torej bodo morala slediti zgledu evropskih podjetij in proizvajati proizvode z visoko dodano vrednostjo ter povečati prodajo in prepoznavnost lastnih blagovnih znamk. Kar pa zadeva kozmetično industrijo na področju EU pa se bodo podjetja morala truditi, da bo še naprej ostala vodilna na svetovnem trgu. Če se bodo podjetja še naprej trudila razvijati nove proizvode in slediti trendom, ki ustrezajo potrebam vseh ljudi, tako po ceni kot po kakovosti, to ne bo težka naloga.
Ključne besede: Evropska unija, Svetovna trgovinska organizacija, Euratex, skupna zunanjetrgovinska politika, tekstilna in oblačilna industrija, kozmetična industrija, finančna kriza
Objavljeno: 11.07.2011; Ogledov: 1302; Prenosov: 158
.pdf Celotno besedilo (786,98 KB)

45.
MONETARNA POLITIKA EVROPSKE CENTRALNE BANKE V ČASU FINANČNE KRIZE
Bojana Kern, diplomsko delo

Opis: Po nastanku izrednih gospodarskih in finančnih razmer na področju EMU redni ukrepi ECB niso več zadostovali za stabiliziranje nastalih razmer. Za izhod iz ekonomske monetarne krize je bilo potrebno uvesti začasne izredne ukrepe, s katerimi je ECB poskušala spodbuditi delovanje medbančnega trga v euroobmočju. Zaradi kreditnega krča med gospodarsko finančno krizo in zaradi nezadostnega financiranja gospodarstva je prišlo do zmanjšanja agregatnega povpraševanja in posledično do zmanjšanja gospodarske rasti. Poleg neomejene likvidnosti, sta bila ključnega pomena uvedba možnosti odkupa kritih državnih in zasebnih obveznic v območju z eurom in ponovna vzpostavitev operacij refinanciranja v dolarjih, v dogovoru z nekaterimi centralnimi bankami. Z ukrepi je bilo zagotovljeno zniževanje ključne obrestne mere in zniževanje dolgoročnih obrestnih mer na denarnem trgu. Ključne obrestne mere so se od začetka krize postopno zniževale in so bile v maju 2009 znižane na zgodovinsko najnižjo raven 1%. ECB ni želela še naprej zniževati obrestne mere in tvegati, da bi se ujela v likvidnostno past. Zaradi kriznih razmer finančnih trgov so bile za področju likvidnostne regulative že napovedane spremembe in vpeljava strožjih nadzornih kriterijev. Poleg novih likvidnostnih kazalnikov bo regulator v bodoče zahteval tudi dodatna poročila »monitoring tools« za kontrolo in analizo, v katera bodo vključeni likvidnostni razmiki, struktura oziroma koncentracija virov, razpoložljiva in bremen prosta sredstva, primerna za zavarovanje in LCR po pomembnih valutah. S pravili Basel III, ki bodo začela veljati 2013 in bodo v celoti stopila v veljavo leta 2019, se zvišuje tudi kapitalska ustreznost bank. V nekaterih državah je bil že uveden tudi posebni davek na bilančno vsoto bank. Za ustrezno rešitev iz finančne krize in preprečitev nastanka novih, bo potrebno zagotoviti evropsko finančno regulacijsko in fiskalno reformo. Evropska unija je vzpostavila preventivni meddržavni mehanizem, ki se sproži ob morebitni fiskalni in dolžniški krizi članic, vendar to ne zadošča. Za preprečitev podobnih kriz bi bilo v bodoče smiselno vzpostaviti dvosteberni sistem, po katerem bi ECB z obrestno mero še vedno uravnavala inflacijo, za zagotovitev finančne stabilnosti pa bi uporabila delež posojila, odobrenega na podlagi hipotekarnih obveznic, in kazalnike solventnosti bank. Učinek ukrepa bi bil podoben kot izredni ukrep ECB v času finančne krize, s katerim zagotavlja neomejeno likvidnost na bančnem trgu, ob sočasni uporabi obrestne mere za vzdrževanje makroekonomskih ciljev. V začetku aprila 2011 bo Svet ECB predvidoma zvišal temeljno obrestno mero in predstavil strategijo postopnega umikanja izrednih ukrepov, ki so bili sprejeti v času svetovne finančne krize za povečanje likvidnosti v finančnem sistemu euroobmočja. Umik kriznih ukrepov bo po predvidevanjih postopen.
Ključne besede: Evropska centralna banka, finančna monetarna kriza, izredni ukrepi v času krize, ključna obrestna mera, euroobmočje, izhodna strategija umikanja izrednih ukrepov.
Objavljeno: 04.07.2011; Ogledov: 2451; Prenosov: 294
.pdf Celotno besedilo (770,30 KB)

46.
VPLIV SVETOVNE FINANČNE KRIZE NA GRADBENIŠTVO S POUDARKOM NA SLOVENIJI
Maršenka Marksel, 2011, diplomsko delo

Opis: Finančna kriza, ki predstavlja premik gospodarstva iz ravnovesne točke visokega outputa in delujočega finančnega trga v točko upadanja outputa, vodi v razpad finančnih trgov, le to pa poslabša gospodarske razmere na realnih trgih. Hipotekarna kriza, ki se je začela v ZDA kot pok nepremičninskega balona, se je prenesla na finančne trge ter preko ZDA v Evropo in ostale dele sveta, ter iz finančnega sektorja na realni sektor, kjer je tudi hipotekarni povod nastal. Finančno gospodarska kriza je poostrila razmere v panogi gradbeništva tako v ZDA, kot tudi v EU in v Sloveniji. Medtem ko gradbeni sektor v ZDA in določenih državah EU postopoma okreva, pa Slovenija spada med države, kjer se je položaj gradbeništva celo poslabšal. Tako je gradbeništvo po nekaj letni gradbeni konjunkturi doživelo močan upad gospodarske aktivnosti, ki kljub okrevanju ostalih panog v slovenskem gospodarstvu še vedno upada. Odvisnost gradbeništva od kreditne aktivnosti se je v času poostrenih finančnih razmer izkazala za njegovo »Ahilovo peto«. Okrevanje gradbeništva bo dolgotrajen proces, v katerem se bodo gradbena podjetja še nadalje soočala s svojimi težavami kot so pomanjkanje usposobljene delovne sile, visoka raven konkurence, likvidnostne težave, plačilna nedisciplina. Kako hitro bo slovensko gospodarstvo in gradbeništvo okrevalo od svetovne finančne krize bo odvisno od razmer v mednarodnem okolju in finančnih trgih ter od vladnih ukrepov. Trenutne poostrene razmere dajejo slovenskemu gospodarstvu in gradbeništvu jasen signal, da je potrebno njihovo prestrukturiranje.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: finančna kriza, kreditni krč, kriza v gradbeništvu, dejavniki v gradbeništvu, okrevanje gradbeništva, Slovenija.
Objavljeno: 29.08.2011; Ogledov: 3113; Prenosov: 462
.pdf Celotno besedilo (2,92 MB)

47.
SLOVENSKE BANKE V LUČI SVETOVNE FINANČNE IN GOSPODARSKE KRIZE
Mateja Čulk, 2011, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Diplomsko delo opisuje slovenske banke v luči svetovne finančne in gospodarske krize. Svoje proučevanje sem usmerila na slovenske banke, kjer sem proučila razloge, vzroke in posledice krize za slovenski bančni sistem. Opisala sem začetek finančne krize v ZDA leta 2007 in njen prehod na realno gospodarsko krizo. V zadnjem delu diplomskega dela sem opisala strategije izhoda iz krize za Slovenijo in Evropski načrt izhoda iz krize.
Ključne besede: Ključne besede: finančna kriza, gospodarska kriza, kreditni krč, protikrizni ukrepi, oživitev gospodarstva, bančni sistem.
Objavljeno: 13.07.2011; Ogledov: 2116; Prenosov: 207
.pdf Celotno besedilo (1,23 MB)

48.
VPLIV FINANČNE KRIZE NA SLOVENSKE BANKE
Andraž Komerički, 2011, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: V diplomskem seminarju smo predstavili vzroke nastanka finančne krize in njen vpliv na slovenski bančni sistem. Ob upoštevanju poslovnih izidov smo natančneje opisali vpliv finančne krize na tri izbrane bančne skupine. V Sloveniji se je finančna kriza pojavila z zamikom, kljub temu pa je imela močan vpliv na slovenske banke in celoten slovenski bančni sektor. Posledica finančne krize pri bankah je močno povečanje obsega oslabitev in rezervacij. Ključno težavo slovenskih bank predstavljajo namreč slabo zavarovani krediti. S samo finančno krizo pa se je poslabšala likvidnost večine slovenskih bank.
Ključne besede: Finančna kriza, bančni sektor, oslabitve in rezervacije
Objavljeno: 23.11.2011; Ogledov: 2646; Prenosov: 489
.pdf Celotno besedilo (364,54 KB)

49.
HIPOTEKARNI PRODUKTI IN NJIHOV VPLIV NA FINANČNO KRIZO
Tadej Denac, 2011, diplomsko delo

Opis: Z padcem cen nepremičnin se je hipotekarna kriza razširila na finančni sektor. Tako imenovana kriza neprvorazrednih posojil je negativno prizadela prebivalstvo, investitorje, posojilojemalce in ekonomske sisteme po celem svetu. Izvor krize povezujemo z ZDA, kjer so institucionalni posojilodajalci in hipotekarni posredniki z kompleksnimi hipotekarnimi posojili preplavili trg. Nadaljnja prodaja posojil na hipotekarnem trgu v obliki hipotekarnih obveznic je postopno zmanjševala kakovost posojil. Nepregleden proces listninjenja na sekundarnem trgu sproža veliko dilem. Listninjenje je učinkovit mehanizem s katerim se razprši tveganje, vendar se med udeleženci pojavljajo konflikti interesov. Proces listninjenja potrebuje temeljitejšo pravno podlago, katera bo preprečevala asimetrijo informacij in moralni hazard med udeleženci. Nepoznavanje tveganj, katerega nosijo izvedeni finančni instrumenti, je veliko investitorjev, tudi banke, privedlo do izgub. Odsotnost nadzora na tem segmentu, se je izkazalo za pogubno. Banke so preko posebnih podjetij za prenos sredstev tako v ZDA, kot tudi Evropi, investirale v nekakovoste dolžniške instrumente. To jim je omogočala zakonodaja, katera ni sledila razvoju finančne industrije. Slaba pravila glede kapitalske ustreznosti bank potrebujejo v prihodnosti poglobljeno analizo, nadzorne institucije držav sveta, pa zaradi vedno večje finančne globalizacije, enotna pravila in dobro poslovno prakso. Slednja naj bi omogočila preprečevanje in odkrivanje bodočih makroekonmskih neravnovesij.
Ključne besede: listninjenje, hipotekarna kriza, finančna kriza, nepremičninski trg, trg hipotekarnih obveznic, globalizacija finančnih trgov
Objavljeno: 03.11.2011; Ogledov: 1170; Prenosov: 109
.pdf Celotno besedilo (1,40 MB)

50.
FINANCIRANJE PODJETIJ V KRIZNIH RAZMERAH - PRIMER PROIZVODNEGA PODJETJA
Sanja Potočnik, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu bom predstavila financiranje podjetij v kriznih razmerah s ponazoritvijo na primeru proizvodnega podjetja. Diplomsko delo se nanaša na financiranje podjetja in opisuje kako podjetje posluje v teh časih finančne krize, ki je zajela veliko večino slovenskega gospodarstva. V prvem, teoretičnem delu diplomskega dela se bom uprla na osnove financiranja podjetja, ki jih mora poznati vsako podjetje, da lahko uspešno posluje. Pričela bom z osnovnimi pojmi, kot so pomen denarja in financ, vsebina in pojem financiranja podjetja, finančni sistem in finančni trg ter razložila tudi pomen in naloge finančne funkcije. To poglavje se bo ukvarjalo tudi s finančnim vodenjem in upravljanjem, sledile bodo temeljne kategorije financiranja podjetja. Za podjetje je priporočljivo, da pozna temeljna načela financiranja, oblikovati pa mora tudi svoje cilje in politiko financiranja podjetja, saj je od tega lahko odvisen uspeh njegovega poslovanja. Pri odločanju o financiranju podjetja pa so pomembna tudi pravila financiranja. V nadaljevanju pa bom opisala oblike financiranja, ki zajemajo vire financiranja premoženja podjetja in odločanje o le-teh. Zelo pomembna za podjetje pa je cena virov financiranja, vračanje denarja le-tem in pa najpomembnejše stroški, ki nastanejo pri financiranju podjetja. Opisano bo tudi več vrst stroškov financiranja podjetja. V teh kriznih časih pa so za podjetja lahko usodna finančna tveganja s katerimi se podjetje srečuje, zato lahko na trgu, poznavanju oziroma prepoznavanju le-teh, pripišemo velik pomen. Žal pa se nekatera podjetja v finančni krizi znajdejo tudi v zelo neugodnih razmerah in prav zaradi tega je zelo pomembno poznavanje Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). V praktičnem delu diplomskega dela, pa bo predstavljeno proizvodno podjetje in njegovi načini financiranja podjetja ter stroški, ki ob tem nastajajo. Pri preučevanju podjetja se bom osredotočila na oblike dolgoročnega in kratkoročnega financiranja podjetja v kriznih razmerah. Vsako financiranje pa ima določeno ceno in tako imenovane stroške, ki nastajajo ob poslovanju podjetja. Konec koncev pa je najtežji del financiranja podjetja prav vračanje denarja virom financiranja, še posebno pa v kriznih razmerah v kakršnih se nahajajo podjetja še dan danes. Tako bom na primeru omenjenega podjetja želela ugotoviti kako se s financiranjem v kriznih razmerah sooča s problemi ter tveganji in reševanju le-teh. V zaključnem delu pa bom predstavila ugotovitve kako proizvodnemu podjetju uspeva poslovanje na podlagi prikazane primerjave po letih 2007, 2008 in 2009.
Ključne besede: Financiranje, krizne razmere, poslovanje podjetja, finančna kriza, slovensko gospodarstvo, pomen denarja, finance, finančni sistem, finančni trg, pomen finančne funkcije, naloge finančne funkcije, finančno vodenje, upravljanje podjetja, načela financiranja, politika podjetja, politika financiranja podjetja, pravila financiranja, oblike financiranja, viri financiranja podjetja, stroški financiranja, finančna tveganja, Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem preneh
Objavljeno: 19.01.2012; Ogledov: 2912; Prenosov: 219
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

Iskanje izvedeno v 0.31 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici