| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


31 - 40 / 174
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
31.
VPLIV FINANČNE IN GOSPODARSKE KRIZE NA VARČEVALNE NAVADE SLOVENCEV
Sara Šarkanj, 2010, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Pod pojmom varčevanje razumemo odpoved porabi denarnih sredstev v danem trenutku z namenom njihovega oplemenitenja in porabe v prihodnosti. Glede na to, da ima vsak človek svoje potrebe, zamisli, navade, dohodek in želje, se tudi glede na to odloča za različne oblike varčevanja. V diplomskem delu smo opisali štiri dejavnike, ki pri odločitvah igrajo pomembno vlogo. Opredelili smo tipičnega slovenskega varčevalca in analizirali gibanje varčevanja v Sloveniji pred in po izbruhu finančne in gospodarske krize. Pri tem smo izpostavili dva mejnika, ki sta vplivala na spremembo varčevalnih navad, in sicer vstop Slovenije v Evropsko unijo in s tem prevzem nove denarne valute, ter izbruh finančne in gospodarske krize. Raziskali smo vzroke za izbruh krize v svetu in pri nas, ter opisali spremembe na slovenskem finančnem trgu zaradi njih. Podrobneje smo analizirali gibanje varčevanja v času krize v bankah, vzajemnih skladih in plemenitih kovinah. Na koncu smo primerjali še preference bank in zavarovalnic ter opisali pojem paradoks varčevanja.
Ključne besede: finančna kriza, gospodarska kriza, varčevanje, varčevalne navade, depozit, skladi, naložbe
Objavljeno: 06.12.2010; Ogledov: 2525; Prenosov: 445
.pdf Celotno besedilo (1,85 MB)

32.
VPLIV FINANČNE KRIZE NA TRGOVANJE Z OPCIJAMI
Boštjan Fingušt, 2010, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: Opcija je pogodba med dvema stranema, ki imetniku daje pravico in ne dolžnost kupiti ali prodati v pogodbi določen predmet po vnaprej določeni ceni do dogovorjenega časovnega roka. Imetnik opcije pridobi pravico, za katero plača premijo, in sicer ne glede na to, če se odloči, da bo svojo pravico uveljavil ali ne. Opcija spada med izvedene finančne instrumente, kar pomeni, da je njena vrednost povezana z osnovnim finančnim instrumentom, na katerega je napisana. V osnovi ločimo dva tipa opcij. Nakupna opcija (call option) omogoča imetniku opcije pravico kupiti osnovni instrument, na katerega se nanaša, po vnaprej določeni ceni na določen dan. Prodajna opcija (put option) imetniku omogoča pravico prodati osnovni instrument po vnaprej določeni ceni na določen dan. Z opcijami se največ trguje na organiziranih tržiščih (borzah), na OTC (»over the counter«) tržiščih, ter na trgu principal-to-principal. Razvoj telekomunikacijske tehnologije in novosti so v obdobju pred krizo poskrbele za hiter porast trgovanja na opcijskih trgih. Finančna kriza, ki je dobila svoj povod ob poku nepremičninskega balona v ZDA, je zajela ves svet in omajala celotno gospodarsko stabilnost. V velikih težavah so se znašle številne finančne institucije, porušeni so bili finančni sistemi, borzni indeksi neprestano padajo. Globalna finančna kriza je močno zmanjšala trgovanje z vrednostnimi papirji in na ta način trgovanje z opcijami. Do zmanjšanja trgovanja z opcijami je postopoma prihajalo v vseh svetovnih regijah. Gibanje borz in trgovanje z opcijskimi pogodbami v naslednjih letih bo predvsem odvisno od tega, kako močno bo okrevanje svetovnega gospodarstva.
Ključne besede: Ključne besede: prodajna opcija, nakupna opcija, finančna kriza, borza, delniška opcija, opcija na delniški indeks
Objavljeno: 26.01.2011; Ogledov: 1552; Prenosov: 215
.pdf Celotno besedilo (15,79 MB)

33.
STABILNOST SLOVENSKEGA BANČNEGA SISTEMA IN VLOGA BANKE SLOVENIJE
Davorin Kušnik, 2011, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: Diplomski seminar združuje tematiko sodobne in vse bolj nujne finančne stabilnosti znotraj slovenskega nacionalnega okvira, vpliv in vlogo Banke Slovenije ter posledice zadnje svetovne finančne krize. Zgodovina ekonomske znanosti vseskozi nakazuje dejstvo, da gospodarska rast nikoli ni linearna in razvoj nikoli ni konstanten. Obdobju prosperitete skoraj zagotovo sledi obdobje recesije in obratno. V postavljanju ogrodja za zdrav in predvsem stabilen finančni sistem neke države, morajo največ postoriti državni subjetki sami. Ključno je sodelovanje tako na nacionalni kot tudi mednarodni ravni, ki mora v procesu vzdrževanja stabilnosti finančnega sistema iskati poti naprednih izboljšav, zaščititi končne odjemalce finančih proizvodov in v kočni fazi doseganje cilja stabilnosti finančnega sistema.
Ključne besede: Finančna stabilnost, bančni sistem, finančna regulacija, finančni nadzor, Banka Slovenije, finančna kriza
Objavljeno: 01.12.2011; Ogledov: 1916; Prenosov: 234
.pdf Celotno besedilo (406,56 KB)

34.
KANADSKE BANKE V LUČI SVETOVNE FINANČNE IN GOSPODARSKE KRIZE
Maja Dobnik, 2010, diplomsko delo

Opis: Svetovna finančna in gospodarska kriza se je pokazala v pozitivnem kot negativnem smislu. Prizadela je mogotce in vlagatelje ter poskrbela, da so nekateri izkoristili priložnosti. Finančno krizo je povzročila hipotekarna kriza, katera se je omejila na ozemlje Združenih držav Amerike, čeprav se je kasneje razširila tudi v druge države sveta. Inovacije in spremembe na finančnih trgih so pripomogle k novim, kompleksnim ter računalniško podprtim finančnim instrumentom, ki so sam izvor krize. Zaradi vse večje želje po zaslužku in konstantni rasti cene nepremičnin, so finančne institucije odobravale posojila s slabimi zavarovanji ter brez preverjanja plačilnih sposobnosti posojilojemalcev. Nihče ni gledal dolgoročno. Ob spremembi monetarne politike in ostalih dejavnikov, so se razmere na trgu zaostrile, kar je povzročilo padce cen nepremičnin in množične prodaje. Zaradi visoke stopnje nezaupanja, tveganja in strahu na finančnih trgih, se je zaostrilo poslovanje v gospodarskih sektorjih. Visoka integriranost je bila razlog za ohromitev vseh svetovnih sistemov. Države so začele izvajati ukrepe, ki bi omogočili preživetje določenim subjektom, nato pa »zagnali« celoten gospodarski in finančni sistem. Medtem, ko so se vse države ukvarjale z »okuženimi« vrednostnimi papirji, z novimi ukrepi ter finančno pomočjo, so se banke v Kanadi tiho povzpele na svetovne lestvice najbolj varnih bank. S svojo konzervativno kulturo, preko katere so doživljale marsikateri pritisk, so ohranile trdnost in stabilnost gospodarstva ter finančnih trgov. Države in voditelji po svetu so v njih videli upanje, da se zmore premostiti tudi najtežje časovno obdobje krize, če vztrajaš pri svojih načelih. Kanadske banke niso gledale kratkoročno, ampak vedno dolgoročno. Miselnost posojilojemalcev v Kanadi je, da čim prej odplačajo hipotekarna posojila oziroma najete kredite. Čeprav je Kanada konzervativna država, ki zmore uresničiti zadane cilje, so bile s strani vodstev prisiljene v bolj sodoben način poslovanja. K temu so prispevali tudi imigranti in veliko število novonastalih tujih bank, ki se poslužujejo vedno bolj modernega poslovanja v različnih jezikih, da ugodijo in privabijo stranke. Lahko bi dejali, da je na nek način Kanada še močnejša, bolj spoštovana država, ki uživa veliko zaupanje svojih državljanov. Kljub svetovni finančni in gospodarski krizi, iščejo rešitev v Kanadskem finančnem sistemu predstavniki svetovnih velesil in se vračajo h konzervativnosti ter previdnosti.
Ključne besede: Svetovna finančna in gospodarska kriza, hipotekarna posojila, banke v Kanadi, gospodarstvo v Kanadi, bančništvo, finančni sistem
Objavljeno: 03.02.2011; Ogledov: 1448; Prenosov: 110
.pdf Celotno besedilo (1,39 MB)

35.
SEKURITIZACIJA DRUGORAZREDNIH HIPOTEKARNIH POSOJIL KOT EDEN OD RAZLOGOV ZA FINANČNO KRIZO
Ana Bizjak, 2010, diplomsko delo

Opis: Na trgu drugorazrednih hipotekarno zavarovanih vrednostnih papirjev so se v letu 2007 zvrstili dogodki, ki so napolnili naslovnice vseh strokovnih in manj strokovnih revij, časopisov in spletnih portalov. V zadnjem desetletju se je trg izvedenih finančnih instrumentov razvil do te mere, da je bilo že skoraj težko najti človeka, ki ne bi bil na nek način udeležen na njem. Splošna spodbuda s strani države in hitro rastoče cene stanovanjskih enot so ameriškemu prebivalstvu vlivale pogum in zaupanje ter dajale finančno oporo za nepremišljeno zapravljanje. Nihče se ni ukvarjal s tveganjem neplačil, saj so si ga udeleženci sekuritizacijskega procesa spretno podajali med sabo in na koncu nihče več ni vedel, komu za kaj odgovarja. V nepremičninski evforiji ni bilo težko prodati hipoteke, za njeno odobritev pa niso bili več potrebni tradicionalni pogoji. Posojilodajalčev edini cilj je bila odobritev čim večjega števila hipotekarnih posojil, katerih tveganje neplačil je prodal naprej tretjim osebam, zato ga ni zanimala sposobnost posojilojemalcev za odplačevanje posojil. Da pa je bila mera polna, so bile rekordno nizke tudi obrestne mere, tako da je bila splošna evforija še večja. Splošno prepričanje je bilo, da lahko izgubiš le, če ne sodeluješ. Tako se je balon vztrajno napihoval in izgledalo je, da ne bo nikoli počil. Vendar temu ni bilo tako. V trenutku zvišanja obrestnih mer, ki znižujejo cene stanovanjskih enot, je bilo te pravljice hitro konec. Ameriška hišica iz kart se je podrla. Zgodba se verjetno ne bi odvijala na tak način, če bi bilo govora le o prvorazrednih posojilih. Na trgu pa je bilo vsak dan več drugorazrednih posojilojemalcev, katerim za odobritev posojila ni bilo več treba izpolnjevati strogih pogojev. Iz takih slabih posojil so se nadalje oblikovali vrednostni papirji z boljšo bonitetno oceno, kot bi bila bonitetna ocena posameznih vrednostnih papirjev v svežnju, ter jih tako dražje prodali vlagateljem. Pomembno vlogo pri nastanku težav in zlomu na trgu drugorazrednih hipotek so imeli posamezni udeleženci sekuritizacijskega procesa in konflikti, ki so zaradi asimetrije informacij nastali med njimi. Vedno je eden od udeležencev razpolagal z več informacijami kot ostali, kar je z nekaj spretnostmi lahko uporabil v svoj prid oziroma v škodo nasprotnika. V diplomskem delu smo še poseben poudarek namenili posameznim udeležencem, kot so državne in bonitetne agencije. S strani vlade ustanovljena podjetja (državne agencije) predstavljajo začetnike trga hipotekarno zavarovanih vrednostnih papirjev. Njihova glavna posebnost so garancije, ki jih nudijo za odobrena posojila. Bonitetne agencije po drugi strani z izdajanjem bonitetnih ocen krojijo usodo vrednostnim papirjem, izdajateljem, podjetjem, državam idr. V želji po čim višji bonitetni oceni se podjetja poslužujejo različnih načinov za izboljšanje kreditne kredibilnosti. Posojilojemalčeve zmožnosti za odplačevanje posojila pa so opisane s posebnimi FICO vrednostmi, ki veljajo za najbolj razširjene posojilne ocene v Združenih državah Amerike.
Ključne besede: sekuritizacija, drugorazredni hipotekarno zavarovani vrednostni papirji, nepremičninski balon, finančna kriza, bonitetna agencija, asimetrija informacij
Objavljeno: 08.03.2011; Ogledov: 2525; Prenosov: 164
.pdf Celotno besedilo (644,02 KB)

36.
EVROPSKI MIKROFINANČNI INSTRUMENT PROGRESS
Marko Brezovnik, 2011, diplomsko delo

Opis: V zadnjih letih je svet zajela huda globalna finančna in gospodarska kriza. V okviru prizadevanja omiliti njene posledice, je Evropska unija sprejela in zagnala poseben Evropski mikrofinančni instrument Progress za zaposlovanje in socialno vključenost. Njegov cilj je zagotoviti večjo dostopnost mikrofinanciranja posameznikom in mikropodjetjem, ki so pripadniki t. i. ogroženih družbenih skupin in jim preti socialna izključenost, ter jih je ta kriza tudi najbolj prizadela. Namen tega dela je, poleg okvirnega preleta narave ter posledic trenutne krize, tudi analiza stanja mikrofinanciranja in relevantne zakonodaje v Evropski uniji, ter predstavitev novonastalega Mikrofinančnega instrumenta Progress (MFIP).
Ključne besede: Finančna in gospodarska kriza, mikrofinanciranje, pravna ureditev mikrokreditiranja, Evropski mikrofinančni instrument Progress
Objavljeno: 10.02.2011; Ogledov: 1150; Prenosov: 55
.pdf Celotno besedilo (431,98 KB)

37.
VPLIV FINANČNE KRIZE NA RAZKRITJA V LETNIH POROČILIH JAVNIH SLOVENSKIH DRUŽB
Benjamin Balažic, 2011, diplomsko delo

Opis: Finančna kriza pomembno vpliva na poslovanje družb, zato smo v naši diplomski nalogi želeli ugotoviti, ali so se zaradi tega spremenila letna poročila družb. V teoretičnem delu smo najprej predstavili namen in sestavo letnih poročil. Predstavili smo razkritja ter jih razdelili na dve skupini, na obvezna razkritja in prostovoljna razkritja. Pri obveznih razkritjih smo predstavili zakon in standarde, po katerih morajo družbe poročati. Pri prostovoljnih razkritjih pa smo predstavili pomembnejše skupine prostovoljnih razkritij. V praktičnem delu smo najprej naključno izbrali letna poročila posameznih javnih družb. Primerjali smo letna poročila pred krizo in v krizi ter skušali ugotoviti, ali je pri poročanju v letnih poročilih prišlo do sprememb. Osredotočili smo se predvsem na prostovoljna razkritja in ugotavljali, kako so se le-ta v času finančne krize spremenila. Pri obveznih razkritjih smo predstavili spremembe v zakonih in standardih, ki so se v času krize spremenili.
Ključne besede: finančna kriza, letno poročilo, razkritja, obvezna razkritja, prostovoljna razkritja.
Objavljeno: 09.05.2011; Ogledov: 1534; Prenosov: 240
.pdf Celotno besedilo (492,66 KB)

38.
IZOBRAŽEVANJE ZAPOSLENIH IN POTENCIALNIH VLAGATELJEV ZA RAVNANJE Z VREDNOSTNIMI PAPIRJI
Romana Jenko, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo predstavili kapitalski trg, ki je bil pred letom 2008 precej v porastu. Po tem letu je prišlo do »zloma« svetovne in posledično ljubljanske borze, nastopila je gospodarska kriza. V diplomski nalogi smo prav tako predstavili osnovne napotke vlagateljem, ki se z vlaganjem na trg vrednostnih papirjev srečujejo prvič. Izobraževanje zaposlenih in motivacijo za izobraževanje pa smo na kratko povzeli v zadnjem delu teoretičnega dela. V okviru diplomske naloge smo prav tako izvedli raziskavo s pomočjo anketiranja 52 naključno izbranih vlagateljev borzno posredniške hiše Alta d.d.. Od tega je bilo 55,8% moških in 44,2% žensk različne starostne in izobrazbene strukture. Z raziskavo smo želeli ugotoviti ali med pogostostjo vlaganja na trg vrednostnih papirjev in različnimi dejavniki: vpliv gospodarske krize, stopnja pripravljenosti tveganja, pogostostjo udeležbe na javnih izobraževanjih, postopkom borznega posredovanja in načinom uporabe oddajanja naročil (klasično ali elektronsko) obstaja povezanost. Izkazalo se je, da med pogostostjo vlaganja na trg vrednostnih papirjev in vsemi dejavniki obstaja povezava. Vlagatelji se še vedno poslužujejo klasične oddaje naročil, kljub temu, da je elektronski način oddaje naročil cenejši in relativno enostaven za uporabo. Vsi vlagatelji vlagajo na trg vrednostnih papirjev z namenom, da bi ustvarili čim večji dobiček in so posledično pripravljeni sprejeti višjo stopnjo tveganja. Večino vlagateljev je gospodarska kriza odvrnila od nadaljnjega vlaganja na trg vrednostnih papirjev. Ugotovili smo, da je eden ključnih dejavnikov pogostosti vlaganj na trg vrednostnih papirjev seznanjenost s trgom vrednostnih papirjev.
Ključne besede: kapitalski trg, vlagatelji, borzno posredniške družbe, finančna kriza, izobraževanje
Objavljeno: 04.07.2011; Ogledov: 1335; Prenosov: 79
.pdf Celotno besedilo (441,99 KB)

39.
MAKRO IN MIKRO DEJAVNIKI GLOBALNE FINANČNE KRIZE
Boris Klemen, 2010, diplomsko delo

Opis: Naloga govori o makro in mikro ekonomskih dejavnikih, ki so vplivali na nastanek globalne finančne krize. Izpostavljeni so predvsem pojavi moralnega hazarda, zunanji dolg posameznih držav ter nepremičninski balon v ZDA. Avtor v nadaljevanju skuša dokazati, da velik del odgovornosti za nastanek aktualne globalne krize nosi neoliberalizem Miltona Friedmana (tržni fundamentalizem), katerega jedro doktrine je rušenje državnih regulatorjev trga. Na koncu dela je izpostavljeno nezadostno okrevanje Slovenije v primerjavi s ključnimi gospodarstvi kot sta ZDA in Nemčija, ter breme, ki so ga Sloveniji naložili propadli notranji menedžerski odkupi.
Ključne besede: Finančna kriza, moralni hazard, asimetričnost informacij, neoliberalizem
Objavljeno: 03.05.2011; Ogledov: 1865; Prenosov: 182
.pdf Celotno besedilo (796,31 KB)

40.
POMEN VZAJEMNIH SKLADOV V ČASU RECESIJE
Igor Mrkela, 2011, diplomsko delo

Opis: Varčevanje v vzajemnih skladih je v ekonomsko najrazvitejših državah sveta ena najpomembnejših oblik dolgoročnega varčevanja prebivalstva že več desetletij. Predmet diplomske naloge je prikazati pomen vzajemnih skladov v času svetovne recesije gospodarstva. Vzajemni skladi so postali vedno bolj priljubljena naložba denarnih sredstev fizičnih oseb. Cilj diplomske naloge je predstaviti pomen vzajemnih skladov v času recesije. Pri temu pa še predstaviti višino donosa v vzajemne sklade, ki je za vlagatelje zelo pomemben. Najprej so razloženi osnovni pojmi o vzajemnih skladih in kakšne vrste vzajemnih skladov poznamo. Diplomsko delo vsebuje prikaz višine donosa iz letnih poročil družb za upravljanje: PRO banka, Medvešček Pušnik in Primorski skladi. V raziskovalnem delu je narejena primerjava donosov posameznih evropskih - slovenskih in ameriških vzajemnih skladov. Rezultati analize so grafično predstavljeni in komentirani. Ugotovili smo, da so naložbe v vzajemne sklade vedno bolj zanimive, predvsem zato, ker ob relativno visoki varnosti ponujajo tudi višje donose. Namenjene pa so vsem tistim, ki nimajo dovolj časa ali znanja, da bi sami trgovali z vrednostnimi papirji. Iz tega razloga so tu upravljalci vzajemnih skladov, ki skrbijo, da so naložbe varne in da kljub nihanju vrednosti delnic ne izgubljajo na vrednosti. Ugotovljeno je, da donos v preteklosti ni garancija za donos v prihodnosti!
Ključne besede: vzajemni sklad, globalna finančna kriza, gospodarska recesija, donos, vrednostni papirji.
Objavljeno: 16.05.2011; Ogledov: 1269; Prenosov: 109
.pdf Celotno besedilo (365,65 KB)

Iskanje izvedeno v 0.27 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici