| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


11 - 20 / 173
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
11.
VPLIV GLOBALNE FINANČNE KRIZE NA BORZNE TRGE PO SVETU
Jure Lisica, 2009, diplomsko delo

Opis: Danes se je iz nepremičninske krize v ZDA razvila globalna finančna kriza, le-ta pa poglablja gospodarsko recesijo kar v gospodarsko krizo, le da se večina ljudi tega še ne zaveda. Ob koncu leta 2007 so vodilni evropski in svetovni borzni indeksi dosegli vrhove. Po objavi negativnih informacij finančnega sektorja je sledil strm upad vrednosti vseh borznih indeksov. Za umiritev posledic finančne krize je posredovala ameriška centralna banka z zniževanjem ključne obrestne mere, čemur so sledile centralne banke vseh pomembnih svetovnih gospodarstev. Z objavo stečaja ene izmed največjih investicijskih bank Lehman Brothers v sredini septembra se je začela ponovna polomija na svetovnih borzah. Svetovni borzni indeksi so tako zabeležili ekstremne enodnevne padce. Ob koncu septembra so v Ameriki objavili program reševanja finančne krize, vreden kar 700 milijard dolarjev. Večina svetovnih indeksov je v enem letu v povprečju izgubila 40 odstotkov svoje vrednosti. Nivoji izrped enega leta se nam danes zdijo kakor pravljica. Združene države Amerike, kjer je epicenter krize, so v središču težke recesije, ki se odraža v zastoju na posojilnem trgu, strmem padcu cen nepremičnin in delnic ter visoki negotovosti. Vse članice evrskega področja beležijo negativno stopnjo rasti, hkrati pa je prišlo do povečanja brezposelnosti, posojilnega krča, odpisov bank itd. Težko in negotovo obdobje, v katerem se nahajamo, zahteva učinkovite ukrepe tako na finančni kot na makroekonomski strani. Na slovenskem borznem trgu se je odziv na svetovno krizo kazal z zamikom. To pomeni, da je bil prvi upad tečajev zabeležen proti koncu januarja 2008. Ob primerjavi Slovenije z ostalimi razvitimi trgi lahko rečemo, da tečaji odražajo relativno slabo likvidnost slovenskega trga. Dogodki, ki so se vrstili v drugi polovici leta 2008, kot so stečaj Lehman Brothers, prenosi številnih finančnih družb pod državno okrilje, paketi državnih pomoči, prenos finančne krize v realni sektor ipd., so za vse vlagatelje predstavljali veliko oviro pri novih vlaganjih v finančne instrumente, saj se je tržno tveganje zelo izredno povečalo. Ali smo že dosegli dno krize, kdaj se bo kriza končala in kakšne bodo posledice lahko le ugibamo. Sedaj svetovno gospodarstvo čaka naporna pot vzpostavljanja novega ravnovesja, predvsem pa novega finančnega reda, večje transparentnosti in bolj poostrenega nadzora na vseh področjih.
Ključne besede: trg vrednostnih papirjev, borzni indeks, delnica, borzni zlom, globalna finančna kriza, recesija.
Objavljeno: 27.11.2009; Ogledov: 2298; Prenosov: 411
.pdf Celotno besedilo (494,79 KB)

12.
VLOGA EVROPSKE CENTRALNE BANKE V FINANČNI KRIZI
Barbara Deželak, 2009, diplomsko delo

Opis: Finančni sistem, kot je deloval teh zadnjih nekaj let, voden z napačnimi spodbudami in z uvedbo različnih vrst zapletenih finančnih produktov v ozadju makroekonomskega neravnovesja, ne bi mogel več vzdržati. Cikel sredstev se je obrnil, pokazala se je gospodarska pomanjkljivost zadnjih let in investitorji so nenadoma izgubili zaupanje v delovanje finančnega sistema. Priča smo bili nenadnemu in takojšnemu prelivanju finančne krize v realno gospodarstvo. Kreditni krč in zaupanje vlagateljev je poškodovalo realno ekonomijo in odnos med finančnim sektorjem ter gospodarstvom se je ohromil. Vse od tedaj je postala glavna prioriteta finančnih institucij ter gospodarstva vzpostavitev normalnega in zdravega odnosa v delovanju globalne ekonomije. Finančna kriza je prizadela vse ekonomije sveta - tako države v razvoju kot tudi moderne ekonomije. Monetarna politika ECB je usmerjena v doseganje stabilnosti cen ter podpiranje pogojev za trajno finančno ter ekonomsko stabilnost. ECB se je na spreminjajoče razmere odzvala hitro, fleksibilno in predvsem premišljeno. Svoje ogrodje delovanja je prilagodila kriznim razmeram ter uvedla pričakovani nabor nestandardnih ukrepov delovanja monetarne politike. Kar zadeva politiko obrestnih mer ECB, je Svet guvernerjev ECB reagiral premišljeno in v skladu z nastalimi finančnimi kriznimi razmerami na trgu. Ključno obrestno mero je ECB od oktobra 2008 zmanjšala za 325 bazičnih točk. To je bila najnižja obrestna mera v desetletnem obdobju delovanja ECB. Ta ukrep je bil tesno povezan s strategijo ECB. ECB je uvedla tudi nabor nestandardnih ukrepov monetarne politike, povezanih z zagotavljanjem dodatne likvidnosti. V začetku finančne krize leta 2007 je ECB v nekaj urah začasno namenila dodatno likvidnost bankam s takojšnjo pomočjo v obsegu likvidnostnih potreb finančnega trga. ECB je v bistvu prva centralna banka, ki je uvedla nestandardne ukrepe v svoji politiki delovanja. Centralne banke imajo bistveno vlogo v zagotavljanju monetarne in finančne stabilnosti v daljšem obdobju. Svetovna ekonomija se lahko na centralne banke zanese, da bodo ravnale odgovorno ter se zavedale, da so glavni akterji zagotavljanja stabilnosti, ki je v teh kriznih časih najbolj pomembna. ECB bo kot velik akter svetovne ekonomije po našem mnenju nadaljevala vlogo evropskega stabilizatorja na evropskem finančnem trgu ter zaupnika v teh kriznih časih.
Ključne besede: finančna kriza, kreditni krč, monetarna politika ECB, nestandardni ukrepi, ključna obrestna mera, dodatna likvidnost
Objavljeno: 11.12.2009; Ogledov: 2272; Prenosov: 398
.pdf Celotno besedilo (529,55 KB)

13.
INDIKATORJI FINANČNE STABILNOSTI IN NJIHOVA UPORABA NA PRIMERU ISLANDIJE
Matej Kranjc, 2009, diplomsko delo

Opis: V prvem delu je predstavljen finančni sistem in ogrodje delovanja finančne stabilnosti, ki je za nemoteno delovanje finančnega sistema ključnega pomena. Kot se je pokazalo v hipotekarni krizi, finančna (ne)stabilnost posledično vpliva tudi na gospodarski sektor. Univerzalna definicija finančne stabilnosti ne obstaja. Več raziskovalcev je podalo svojo teorijo o definiciji. Nekateri jo celo definirajo z vidika njenega nasprotja, finančne nesta-bilnosti. Na splošno lahko pojmujemo finančno stabilnost kot učinkovito razporejanje finančnih sredstev in učinkovito upravljanje s tveganji. Kot odgovor krize v azijskih in nekaterih ostalih državah v 80. in 90. letih prejšnjega stole-tja, so domače in tuje institucije začele spremljati trdnost finančnega sistema bolj intenziv-no. Za pregledovanje finančnega sistema se uporablja širok spekter instrumentov in analiti-čnega delovanja. To zajema analizo količine indikatorjev finančnega sistema in stabilnosti, vključno s testiranjem napora. Ti indikatorji se zavzemajo za rešitev prikaza finančne sta-bilnosti kot sistematičen fenomen in zato se to ne nanaša samo na finančne institucije in trge ampak tudi na realni in državni sektor, ki nastopata kot glavna dolžnika finančnih institucij ter prav tako finančne infrastrukture. Po dolgem obdobju neravnovesne rasti, je islandsko gospodarstvo vstopilo v globoko rece-sijo. Gospodarstvo bi se naj krčilo vse do konca leta 2010 in tako bo tudi nezaposlenost rasla v naslednjih dveh letih. Po veliki depreciaciji valute, bo predvideno tudi inflacija bolj narasla. Zaradi prezadolženosti treh največjih bank v Islandiji, je MDS odobril državi sred-stva v višini 2,1 mio $, saj je država prevzela vodstveno krmilo v teh bankah in začela jamčiti za njihovo premoženje. Največji oškodovanci islandskega bančništva so prebivalci skandinavskih držav in Velike Britanije. Depozite so ob državnem prevzemu bank zamrz-nili.
Ključne besede: Finančna stabilnost, Indikatorji finančne stabilnosti, Finančni sistem, Finančni sistem v Islandiji, Islandska finančna kriza, Test izjemnih situacij.
Objavljeno: 30.07.2010; Ogledov: 1421; Prenosov: 142
.pdf Celotno besedilo (908,58 KB)

14.
DENARNA POLITIKA EUROSISTEMA TEKOM SVETOVNE FINANČNE IN GOSPODARSKE KRIZE
Matic Pinter, 2009, diplomsko delo

Opis: Vse članice EU, ki so sprejele euro, so prenesle izvajanje denarne politike iz nacionalne cen-tralne banke na Eurosistem. Trenutno je teh držav 16, med njimi je od 1. januarja 2007 tudi Slovenija. Eurosistem, ki ga sestavljajo ECB in nacionalne centralne banke držav euroobmoč-ja, vodijo organi odločanja ECB. Poglavitni cilj denarne politike Eurosistema je stabilnost cen v euroobmočju. Ena izmed njegovih nalog je tudi skrb za stabilnost finančnega sistema. Eurosistem za izpolnitev svojih ciljev in nalog, uporablja instrumente denarne politike, ki jih razvrstimo v tri skupine: operacije na odprtem trgu, odprte ponudbe bankam in obvezne rezerve. Tekom svetovne finančen in gospodarske krize, Eurosistem z uporabo instrumentov denarne politike sledi svojim ciljem in nalogam.
Ključne besede: Eurosistem, Evropska centralna banka, denarna politika, stabilnost cen, finančna in gospodarska kriza, obrestne mere.
Objavljeno: 26.03.2010; Ogledov: 2012; Prenosov: 234
.pdf Celotno besedilo (787,35 KB)

15.
KADROVSKA FUNKCIJA IN VPLIV RECESIJE NA BREZPOSELNOST V OBČINI ŠKOFJA LOKA
Mateja Sever, 2010, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Po krivici ali ne lahko ostanemo brez službe in postanemo brezposelni. Brezposelni pa postanemo tudi po končanem šolanju, seveda če se takoj ne zaposlimo. Pravila so za vse enaka. Pomemben pa je še en velik vpliv, zaradi katerega je šlo veliko podjetij v stečaj in povzročilo veliko brezposelnost. To je največja kriza v samostojni Sloveniji in za večino Slovencev največja kriza v času njihovega življenja. V diplomski nalogi se bom najprej dotaknila pojma kadrovske funkcije in brezposelnosti, kasneje pa opisala še finančno krizo, njen nastanek in vpliv na svetovno gospodarstvo in Slovenijo. V drugem delu bom predstavila občino Škofja Loka in brezposelnost v tej občini, ki se je z lanskim letom povečala.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE - kadrovska funkcija - brezposelnost - finančna kriza - recesija
Objavljeno: 07.04.2010; Ogledov: 1950; Prenosov: 165
.pdf Celotno besedilo (998,20 KB)

16.
FINANČNA KRIZA IN INTERNACIONALIZACIJA GORENJA NA FRANCOSKEM IN ŠPANSKEM TRGU
Katja Zupančič, 2009, diplomsko delo

Opis: Skupina Gorenje je z globalizacijo dosegla rast in razvoj. Vstop na nove trge je pomenil velik izziv, tako na področju odkrivanja potreb novih odjemalcev kot v organizaciji mednarodnega poslovanja. Čas in odzivi kupcev sta pokazala, da so Gorenjevi proizvodi visoko kvalitetni, cenovno dostopni, okolju in uporabnikom prijazni ter modernega dizajna. Sploh francoski trg, ki je bolj dovzeten za moderno in ekološko, je bil navdušen nad njihovimi izdelki. Gorenje si na španskem trgu še odpira poti. Kljub vsem pozitivnim učinkom globalizacije, je globalna finančna kriza pustila globoko sled na mednarodnem poslovanju Gorenja. Zmanjševanje svetovnega investiranja in čakanje na to, kaj in kako se bo odvilo na trgu, je vplivalo na velik upad povpraševanja po gospodinjskih aparatih. Kot vsa ostala podjetja v panogi gospodinjskih aparatov, se tudi Gorenje srečuje s številnimi preprekami, ki jih poskuša blažiti z optimizacijo zalog, s prilagajanjem proizvodnje naročilom, s prilagajanjem številom delovnih dni naročilom, s kratkoročnimi pogodbami, s povečanjem dobave iz držav v razvoju, s skrajševanjem delovnih ur, itd. Kako dolgo bo kriza še trajala in kako močno bo zadela svetovno ekonomijo ne ve nihče. Bodo pa tisti z jasnimi cilji in poštenimi potmi za dosego le-teh izšli iz krize kot zmagovalci in nadaljevali začrtano pot še močnejši in z bogatimi izkušnjami.
Ključne besede: globalizacija, finančna kriza, kreditni krč, Gorenje, Gorenje Španija, Gorenje Francija, gospodinjski aparati.
Objavljeno: 07.07.2010; Ogledov: 1878; Prenosov: 141
.pdf Celotno besedilo (607,05 KB)

17.
FINANČNA KRIZA V SLOVENIJI IN VRAČANJE DENARNIH SREDSTEV V POSLOVNE BANKE (PRIMER ABANKE VIPA D.D.)
Nevenka Mihurko, 2010, diplomsko delo

Opis: Svetovna finančna kriza se je začela v ZDA leta 2007 s pokom hipotekarnega balona kot posledica množičnega trgovanja bank z izvedenimi finančnimi instrumenti drugorazrednih hipotekarnih posojil (listinjenje). Slovenske banke zaradi svoje konservativne politike investiranja, s temi propadlimi finančnimi instrumenti niso trgovale, oziroma so z njimi trgovale zelo malo. Kljub zdravi aktivi slovenskih bank, pa so bile te prizadete zaradi občutno dražjih mednarodnih virov financiranja. Prebivalstvo je na finančno krizo, ki je povzročila drastično padanje vrednosti vrednostnih papirjev reagiralo z odprodajo le-teh in selitev denarnih sredstev v poslovne banke. Banke, med katere spada tudi Abanka Vipa d.d. predstavljajo v kriznih časih varno zatočišče pred borznimi nihanji. Obseg varčevanj se je v poslovnih bankah povečal sočasno z začetkom krize. Prvi znaki razpleta krize se v času pisanja tega dela že kažejo v rasti SBI 20 in zniževanju vlog prebivalstva. Abanka Vipa d.d. je v tem času, kot druge slovenske banke, povečala število vlog. Prav tako je v tem času stimulativno oglaševala pestro ponudbo svojih varčevanj, ki jih namenja vsem segmentom prebivalstva.
Ključne besede: finančna kriza, varčevanje, prebivalstvo, poslovna banka, jamstvo vlog, likvidnost, listninjenje, drugorazredna posojila, bančne vloge, vzajemni skladi
Objavljeno: 26.08.2010; Ogledov: 1804; Prenosov: 220
.pdf Celotno besedilo (1,12 MB)

18.
RAZSEŽNOSTI AKTUALNE FINANČNE KRIZE
Andreja Jambrašič, 2010, diplomsko delo

Opis: Razlogov nastanka finančne krize je veliko in so povezani med seboj. Združene države Amerike so vzpodbujale lastništvo nepremičnin, kar je privedlo do povečanega povpraševanja po hipotekarnih posojilih, kar so še dodatno vzpodbujale nizke obrestne mere. Posojilni pogoji so se začeli krhati in naraščala je ponudba finančnih inovacij. Pojavilo se je listinjenje, ki predstavlja združevanje hipotekarnih posojil v velike pakete in njihova prodaja. Ameriške kot tudi evropske banke in zavarovalnice so kupovale te zapakirane kredite in se v trenutku, ko kreditojemalci niso bili sposobni odplačevati kreditov, znašle v nezavidljivem položaju. Mnogo hipotekarnih posojil je bilo odobrenih na podlagi posojilojemalčeve izjave o dohodku, brez preverjanja njegovega finančnega stanja. Ko so obrestne mere za najeta posojila začela naraščati in je počil nepremičninski balon, so cene nepremičnin zgubljale vrednosti in ljudje niso bili več sposobni odplačevati kreditov. Dolg je postal večji kot vrednost zastavljene nepremičnine. Propadle so banke in druge finančne institucije. Zgodile so se nacionalizacije finančnih institucij in odpisi »slabega premoženja«. Izgube bank so pripeljale do medsebojnega nezaupanja na bančnem trgu, s tem pa se je močno zmanjšala likvidnost finančnega trga. Razmere na trgu so pripeljale tako daleč, da nobena banka ni bila pripravljena posojati denarja, saj ni bila prepričana o kreditni sposobnosti nasprotne stranke. To pa je vodilo do finančnega krča. Slovenija kot majhno odprto gospodarstvo ni ostala imuna na dogajanje v ZDA in Evropi. Slovenske banke niso utrpele velikih izgub iz naslova »slabih naložb«, vsekakor pa so jih prizadeli posledični učinki upada likvidnosti na medbančnem trgu. Izvozna podjetja se soočajo z zmanjšanjem in odpovedmi naročil, kar je privedlo do odpuščanj in naraščajoče brezposelnosti. V reševanje krize so se vključile države z reševalnimi paketi in centralne banke z zniževanjem ključnih obrestnih mer in širokim spektrom ukrepov. Na vprašanja, ali smo dosegli dno krize, kdaj se bo kriza končala, kakšne bodo posledice, ali so sprejeti ukrepi dovolj učinkoviti in kako hitro bo okrevanje, lahko le ugibamo.
Ključne besede: drugorazredna hipotekarna posojila, listinjenje, zadolžnice zavarovane z dolgom, finančna kriza, kreditni krč, protikrizni ukrepi.
Objavljeno: 12.08.2010; Ogledov: 1749; Prenosov: 312
.pdf Celotno besedilo (571,12 KB)

19.
ODZIV VLAGATELJEV VZAJEMNIH SKLADOV NA SVETOVNO FINANČNO KRIZO V SLOVENIJI IN TUJINI
Matjaž Slatinšek, 2010, diplomsko delo

Opis: Vzajemni sklad je združeno premoženje večjega števila vlagateljev in omogoča enostavno varčevanje v vrednostnih papirjih. Tako pri nas kot v tujini so vzajemni skladi čedalje bolj razširjena oblika varčevanja v vrednostnih papirjih. To potrjuje dejstvo, da so se sredstva vzajemnih skladov povečevala vse do leta 2007, ko je svet pretresla svetovna finančna kriza. Vlagatelji po vsem svetu so prodajali svoje naložbe na kapitalskih trgih in s tem povzročili padce tečajev, kar je prizadelo industrijo vzajemnih skladov. Res pa je, da jo je kriza v nekaterih državah prizadela precej manj kot v drugih. Slovenija je bila ena izmed držav, kjer je bila industrija vzajemnih skladov bolj prizadeta. Glavni razlog za to pa je zgodovina vzajemnih skladov, ki je v Sloveniji relativno kratka, v primerjavi z razvitejšimi državami na zahodu. Kratka zgodovina pa je razlog, da imajo slovenski vlagatelji manj izkušen in se pri vlaganju v vzajemne sklade odločajo bolj tvegano kot vlagatelji v tujini. Pričakovali bi, da se bodo vlagatelji iz krize nekaj naučili, vendar pa se, odkar so se padci umirili, spet vzpostavljajo stari vzorci obnašanja. Slovenski vlagatelji še vedno najraje posegajo po najbolj tveganih delniških vzajemnih skladih, ki v primeru padanja tečajev izgubijo največ vrednosti. Torej bo potrebno še nekaj časa, da bodo vlagatelji spoznali, da je pri varčevanju v vzajemnih skladih potrebno dobro razpršiti svoj portfelj.
Ključne besede: Vzajemni sklad, Portfelj, Družba za upravljanje, Vrednostni papirji, Delnice, Finančna kriza
Objavljeno: 03.08.2010; Ogledov: 1534; Prenosov: 126
.pdf Celotno besedilo (930,55 KB)

20.
BANČNO KREDITIRANJE PODJETIJ TEKOM SVETOVNE FINANČNE IN GOSPODARSKE KRIZE
Lucija Kokot, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Bančno kreditiranje podjetij tekom finančne in gospodarske krize v teoretičnem poglavju obravnava vrste bančnih kreditov podjetjem, pojasnitev pojma kreditnega tveganja ter zahteve kapitalskega sporazuma Basel II glede kapitalske ustreznosti bank. Poleg predpisanega količnika kapitalske ustreznosti morajo banke za varnost svojega poslovanja poskrbeti tudi z natančno preučitvijo kreditne sposobnosti potencialnega kreditojemalca ter zahtevami glede ustreznega kreditnega zavarovanja. V okviru tretjega poglavja je govora o svetovni finančni in gospodarski krizi, o dogajanju na ameriškem trgu nepremičnin in hipotekarnih kreditov pred izbruhom ter širitvijo krize v ostale dele sveta in v ostale sektorje gospodarstva. Povzeli smo najpomembnejše vzroke in povode, ki so posredno pripeljali do razmer, v katerih se trenutno nahaja slovensko gospodarstvo. Četrto poglavje prikazuje analizo bančnega kreditiranja podjetij pred in tekom svetovne finančne in gospodarske krize v Sloveniji in evroobmočju. Primerjali smo podatke o obsegu odobrenih posojil in njihovi strukturi v letih 2006, 2007, 2008 ter 2009. Posebej smo analizirali tudi gibanje bančnih posojil podjetjem po posameznih panogah ter finančni položaj slovenskih podjetij in njihove zamude pri poravnavanju obveznosti do bank. V nadaljevanju četrtega poglavja smo primerjali podatke o posojilnih obrestnih merah za podjetja v Sloveniji in evroobmočju ter ugotavljali vzroke vse večjih razlik med njimi. Ob koncu diplomskega dela smo povzeli najpomembnejše ukrepe Vlade Republike Slovenije za premostitev kreditnega krča in spodbuditev bank k oživljanju kreditne aktivnosti. S predstavitvijo treh najpomembnejših ukrepov smo želeli prikazati prispevek države k reševanju likvidnostnih težav slovenskih podjetij.
Ključne besede: bančni krediti, kreditno tveganje banke, kreditna sposobnost in boniteta podjetij, zavarovanje kredita, svetovna finančna in gospodarska kriza in kreditiranje podjetij, protikrizni ukrepi.
Objavljeno: 03.08.2010; Ogledov: 2012; Prenosov: 334
.pdf Celotno besedilo (794,95 KB)

Iskanje izvedeno v 0.2 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici