| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


171 - 173 / 173
Na začetekNa prejšnjo stran9101112131415161718Na naslednjo stranNa konec
171.
Legalni trg umetnin
Ester Doljak, 2018, diplomsko delo

Opis: Umetnost spremlja človeštvo skozi vso njegovo zgodovino, vendar se je njen pomen v tem času spremenil. Izraz »lepe umetnosti«, ki je v uporabi v današnjem času se je pojavil v 18. stoletju in je obrt dokončno ločil od umetnosti. Današnji trg z umetninami se deli na primarni trg in sekundarni trg. Ključni akterji na trgu so trgovci in dražbarji likovne umetnosti ter starin, ki največ umetnin prodajo zasebnim zbirateljem. Najpogostejši način prodaje je prodaja preko galerije ali nakup neposredno od umetnika. Najmočnejši trgi so bili v obdobju med 2007 in 2017 Združene države Amerike, Velika Britanija in Kitajska. Slovenski trg je majhen in težko primerljiv z mednarodnim. Umetnine se ne prodajajo pogosto, prav tako se redko pojavljajo večje javne dražbe. Zanimanje za nakup je še vedno usmerjeno k umetninam iz preteklih umetnostnih smeri in k lokalnim umetnikom, manj pa je zanimanja za živeče umetnike in sodobno umetnost. Posamezne umetnine na mednarodnem trgu dosegajo več milijonske zneske, vendar na trgu ne obstajajo enotni kriteriji vrednotenja umetnin. Galerije in dražbene hiše imajo svoje strokovne sodelavce, ki opravljajo cenitve. V Sloveniji na zahtevo sodišča cenitev vrednosti umetnine opravljajo sodni cenilci, vendar tudi slednji nimajo izoblikovanih stalnih kriterijev. Ob nakupu umetnine je v Sloveniji potrebno plačilo davka. Galerije ob prodaji umetnine cenam dodajo tudi provizije, ki so običajno nižje za visoke zneske in višje za nizke zneske. Najvišja vrednost prodaj na umetnostnem trgu je bila v desetih letih med 2007 in 2017 dosežena leta 2014. Velik padec je trg doživel v letih svetovne gospodarske krize, med leti 2007 in 2009, ko je bila kriza opazna v zmanjšanju števila prodaj in padcu cen ter primerljiva s krizo v devetdesetih letih prejšnjega stoletja.
Ključne besede: diplomske naloge, umetnine, vrednost umetnin, trg umetnin, finančna kriza
Objavljeno: 09.10.2018; Ogledov: 254; Prenosov: 46
.pdf Celotno besedilo (1,40 MB)

172.
Kvantitativno sproščanje in helikopterski denar kot ukrepa centralne banke v krizi
Manca Lukan, 2018, diplomsko delo

Opis: Svetovno gospodarstvo je bilo leta 2007 v finančni krizi, kar je privedlo do njegove stagnacije. Države so se poizkušale rešiti iz te krize tudi tako, da so centralne banke Japonske, ZDA, Velike Britanije in evroobmočja uvedle ukrepe kvantitativnega sproščanja, da bi spodbudile gospodarstvo. Kvantitativno sproščanje je v omenjenih državah vidno povečalo likvidnost, ni pa doseglo želenega cilja, tj. spodbuditve agregatnega povpraševanja. Zatorej je zopet oživela ideja o ukrepu helikopterskega denarja, ki pa v izbranih državah centralnih bank ni bil uporabljen. Sicer pa je opredeljen kot možna alternativa kvantitativnemu sproščanju. V diplomski nalogi smo predstavili ukrepa kvantitativnega sproščanja in helikopterskega denarja, njihov nastanek, vsebino in pričakovane učinke ter jih primerjali med seboj. Metodo kvantitativnega sproščanja in helikopterskega denarja spremljajo tveganja, zato bomo le ta opredelili. Centralna banka lahko izgubi denar, kar pomeni, da ga bodo morali v obliki višjih davkov v prihodnosti plačati davkoplačevalci, če se ustvari preveč denarja, pa se lahko tudi razvrednoti valuta, kar lahko ob povratku gospodarske rasti povzroči previsoko inflacijo ali celo hiperinflacijo. Predstavili smo programe kvantitativnega sproščanja na Japonskem, ZDA, Veliki Britaniji in evroobmočju. Nato smo te navedene države primerjali med seboj in na ta način ugotovili njihovo uspešnost. Na podlagi študije »Capital Economics« je kvantitativno sproščanje na primerih Japonske, ZDA in Velike Britanije vplivalo na povečanje primarnega denarja, medtem ko ni povzročil bistvenega povečanja širših denarnih agregatov. Angleška in ameriška banka sta prek kvantitativnega sproščanja z obsežnimi nakupi dolgoročnih državnih in podjetniških vrednostnih papirjev v svoja gospodarstva vbrizgavala ogromne količine denarja. Leta 2015 je program odkupovanja začela tudi Evropska centralna banka. Programi kvantitativnega sproščanja centralnih bank so večinoma pripomogli k dvigu finančnega premoženja, predvsem vrednosti delniških naložb, ter hkrati oslabili menjalni tečaj. Za uresničitev te ideje bi morali sodelovati tako fiskalna kot monetarna politika. Preko fiskalne politike bi vlada v obliki socialnih transferjev dodelila denar ljudem ali znižala davke tistim z najnižjimi dohodki, ki običajno ves dohodek takoj potrošijo, monetarna politika pa bi to financirala preko kvantitativnega sproščanja. Glede na izbiro med obema ukrepoma je metoda kvantitativnega sproščanja v bistvu boljša. Če povzamemo, lahko rečemo, da kvantitativno sproščanje predstavlja izreden ukrep za spodbuditev gospodarstva in zagotovitev cenovne stabilnosti.
Ključne besede: gospodarstvo, finančna kriza, ukrepi, kvantitativno sproščanje, helikopterski denar, hiperinflacija.
Objavljeno: 14.11.2018; Ogledov: 171; Prenosov: 56
.pdf Celotno besedilo (1,42 MB)

173.
S principi kompleksnih mrež do karakterizacije korelirane dinamike delniških trgov
Nina Šilovinac, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu predstavimo inovativen komputacijski pristop, ki temelji na teoriji kompleksnih mrež, in ga uporabimo za kvantitativni opis dinamike trgovanja z delnicami. Z avtomatiziranim pridobivanjem podatkov, njihovim filtriranjem in obdelavo smo podatke pripravili za izgradnjo dveh vrst funkcionalnih finančnih mrež. Prva temelji na korelirani dinamiki dnevnega trgovanja, druga pa na korelacijah v dolgoročnih trendih, opisanih z mesečnim povprečjem. Obe mreži smo vizualizirali, izračunali njune topološke lastnosti in jih primerjali z drugimi realnimi mrežami. Proučevali smo tudi dinamično spreminjanje funkcionalnih finančnih mrež in ugotovili, da so iz sprememb topoloških lastnosti razvidni pretresi finančnih trgov, kot je bila finančna kriza v letu 2007. S principi multipleksne mreže smo proučevali tudi zvezo med korelirano dinamiko dnevnega trgovanja in mesečnih trendov. Na koncu smo tudi analizirali, kako se sovisno trgovanje kaže z vidika posameznih držav in ovrednotili deležnike za stabilnost posameznih delnic. Naše ugotovitve kažejo, da ima uporaba sodobnih teoretskih orodij s področja kompleksnih mrež velik potencial na področju ekonofizike in kvantitativnega finančništva.
Ključne besede: ekonofizika, kompleksne mreže, delniški trg, korelirana dinamika, časovne mreže, trgovanje, funkcionalne mreže, dolgoročni trendi, dnevno trgovanje, topološke lastnosti, realne kompleksne mreže, finančna kriza, multipleksna mreža, kvantitativno finančništvo, karakterizacija, fizika, magistrsko delo, Šilovinac
Objavljeno: 13.12.2018; Ogledov: 175; Prenosov: 29
.pdf Celotno besedilo (7,06 MB)

Iskanje izvedeno v 0.1 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici