| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 17
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
KAZENSKOPRAVNA PROBLEMATIKA DAVČNEGA VRTILJAKA
Simon Križnik, 2009, diplomsko delo

Opis: Davčni vrtiljak je najbolj znana sistemska utaja davka na dodano vrednost (dalje DDV), z načinom pogostih nakupov in prodaj med sodelujočimi davčni zavezanci, ki so lahko resnični ali fiktivni, en udeleženec pa se nahaja v drugi državi Skupnosti. Utaja DDV tipa vrtiljak deluje na principu zahtevkov vračila DDV, ki v verigi dobav nikoli ni bil vplačan. Je resen problem vseh držav članic EU, ki je nastal z uvedbo sistema prostega pretoka blaga, storitev, ljudi in kapitala znotraj skupnostnega evropskega trga. Davčni vrtiljaki bodo obstajali tako dolgo, dokler ne bo sistematičnih sprememb zakonodaje pri ustanavljanju gospodarskih družb tipa »missing trader« in učinkovitih davčnih organov, organov pregona in eksplicitnih obsodilnih sodb zoper organizatorje davčnih vrtiljakov. Kazensko pravo ne more biti edino sredstvo v boju zoper tovrstno gospodarsko kriminaliteto. Preseganje stanja neučinkovitosti na tem področju je v državi, ki se neuspešno spopada z gospodarskim kriminalom, dolgoročno možno ob združitvi moči strok gospodarskega prava, kazenskega prava, kriminalistike, kazenskega procesnega prava in nujnega dviga zavesti oziroma gospodarske kulture.
Ključne besede: davčni vrtiljak, »missing trader«, gospodarska kriminaliteta, finančna kriminaliteta, davčna zatajitev, Kazenski zakonik (KZ-1), Uredba komisije ES 1925/2004, Direktiva Sveta 2006/112/ES, Sodba Sodišča ES C-439/04 in C-440/04, odkrivanje in pregon, statistika davčnih zatajitev, ukrepi za izboljšanje.
Objavljeno: 14.12.2009; Ogledov: 2406; Prenosov: 398
.pdf Celotno besedilo (615,28 KB)

3.
FINANČNA POLICIJA (PRIMERJALNI VIDIK)
Martin Unuk, 2010, diplomsko delo

Opis: Gospodarski in finančni kriminal predstavljata enega večjih problemov vsake sodobne družbe, saj povzročata ogromno materialno škodo, obenem pa v povezavi s korupcijo manjšata zaupanje in stabilnost gospodarskega in pravnega sistema vsake države. V večini držav po svetu se z odkrivanjem in preganjanjem resnejših oblik gospodarskega kriminala ukvarjajo pripadniki kriminalistične policije, v posebnih temu namenjenih oddelkih, lažje oblike pa preiskujejo tudi drugi uradi, ki so običajno del finančnega ministrstva. Preiskovanje tovrstnih kaznivih dejanj zahteva od preiskovalcev raznovrstna in podrobna znanja s področja davčnega in korporacijskega prava, poslovodstva, računalništva in kriminalističnega preiskovanja. Finančna policija med evropskimi državami ni razširjena, saj jo imajo le v Italiji, kjer je dobro organizirana in učinkovita in ima večstoletno tradicijo. Finančne policije bivših jugoslovanskih republik Hrvaške, Makedonije in BiH so mnogo mlajše in manj znane, po redko dostopnih podatkih, pa vseeno uspešne. Ideje o ustanovitvi finančne policije v Republiki Sloveniji so stare toliko, kot je stara država sama. Kot glavni prednosti tega organa se izpostavljata specializiranost, saj bi preiskoval izključno finančna kazniva dejanja in njegova neodvisnost od vsakokratne oblasti. Po mnenju strokovnjakov bi imela ustanovitev finančne policije v Sloveniji več negativnih kot pozitivnih posledic. Slovenija že ima različne organe, ki imajo ustrezna pooblastila za boj z gospodarskim kriminalom in ustanovitev novega organa z enakimi pooblastili ne bi prinesla nič novega, saj vzroki neuspešnega boja z gospodarsko kriminaliteto ležijo drugje. Nepomembno je, kako se enota za boj z gospodarskim kriminalom imenuje in kateremu delu državne uprave je podrejena, pomembno je le, da ima ta enota zagotovljena potrebna sredstva in znanje, da lahko svoje delo opravlja samostojno, strokovno in učinkovito. Nikoli se ne bo mogoče v celoti izogniti zaostajanju preiskovalcev finančne kriminalitete za storilci, saj se zakonodaja in preiskovalna tehnika spremembam prilagajata prepočasi, sredstva, ki jih država namenja boju s kriminalom, pa bodo vedno nezadostna.
Ključne besede: gospodarska kriminaliteta, finančni kriminal, preiskovanje in omejevanje gospodarske kriminalitete, finančna policija, finančna straža
Objavljeno: 23.03.2010; Ogledov: 3825; Prenosov: 317
.pdf Celotno besedilo (359,79 KB)

4.
DAVČNI VRTILJAK
Sandi Vidovič, 2010, diplomsko delo

Opis: Davčna prevara, znana kot »missing trader«, je sistemsko organizirana utaja davkov. Že od leta 1992 so transakcije med državami EU obdavčene z 0 % stopnjo davka na dodano vrednost. Sistemsko organizirana prevara izkorišča sistem obdavčitve z davkom na dodano vrednost, kjer prihaja do ponavljajočih se nakupov in prodaj med poslovnimi subjekti. Tako prihaja do nezakonitega uveljavljanja odbitka vstopnega davka na dodano vrednost oziroma do neupravičenega zahtevka za vračilo davka na dodano vrednost, ki s strani »missing trader«družbe ni bil plačan.
Ključne besede: Ključne besede: gospodarski kriminal, davčni vrtiljak, »missing trader«, finančna kriminaliteta, davčne utaje, Kazenski zakonik (KZ-1), Uredba Komisije ES 1925/2004, Direktiva Sveta 2006/112/ES, Sodba Sodišča EU C-439/04 in C-440/04, odkrivanje in pregon, statistika davčnih zatajitev.
Objavljeno: 03.02.2011; Ogledov: 2953; Prenosov: 453
.pdf Celotno besedilo (7,75 MB)

5.
6.
Izogibanje davkom in davčna nebesa : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Anja Osojnik, 2012, diplomsko delo

Opis: Zaradi globalizacije in tehnološkega napredka je zanimanje za davčna nebesa vedno večje. Aktualnost davčnih nebes je predvsem zanimiva za fizične ali pravne osebe, ki skušajo svoj kapital prenesti v države, ki imajo bolj ugodno davčno ureditev, kot pa je ta v matični državi. Kljub temu, da davčna nebesa poslujejo zakonito, jih nekateri izkoriščajo za prikrivanje dobička v matični državi. Države, ki zavračajo medsebojno sodelovanje in izmenjavo informacij z drugimi državami članicami, spodbujajo davčno utajo in omogočajo pranje denarja skozi davčna nebesa. V svoji diplomski nalogi sem predstavila pojem davčnih nebes, njihove lastnosti, dotaknila pa sem se tudi pozitivnih in negativnih učinkov davčnih nebes. V nadaljevanju naloge sem predstavila davke in davčni sistem, učinke obdavčenja, vrste obdavčenja ter davčno načrtovanje. V tretjem delu sem namenila največ poudarka tematiki pranja denarja. V zadnjem poglavju pa sem opisala stališče Slovenije do davčnih nebes in kateri organi najbolj pripomorejo k odkrivanju gospodarskega kriminala.
Ključne besede: davki, pranje denarja, davčne utaje, finančna kriminaliteta, diplomske naloge
Objavljeno: 26.03.2013; Ogledov: 1243; Prenosov: 132
.pdf Celotno besedilo (382,45 KB)

7.
Uspešnost boja finančne policije v Italiji proti gospodarski kriminaliteti : magistrsko delo
Silvana Seljak, 2012, magistrsko delo/naloga

Opis: Zgodovina Guardia di Finanza (slo. finančna policija) je zelo dolga, saj sega v leto 1774. Od tega leta dalje se je počasi, a zanesljivo, razvijala v vedno bolj aktivno, dobro strukturirano in stabilno institucijo. Leta 1881 je bila preimenovana v Finančno policijo in tako postala enotna ter sestavni del italijanske vojske. Finančna policijo v Italiji predstavlja prvotno posebno enoto, ki zagotavlja finančni nadzor. Zbrana in pregledana je ključna literatura o gospodarski kriminaliteti in finančni policiji. Gre za diskusijo o tem, kako deluje finančna policija v Italiji, kako je uspešna pri boju zoper gospodarsko kriminaliteto in kakšne so možnosti za uvedbo tovrstne institucije v Sloveniji. Literatura je nadgrajena z intervjuji različnih strokovnjakov s področja gospodarstva in gospodarske kriminalitete. Finančna policija v Italiji je po mnenju strokovnjakov uspešna na svojem področju, saj ima dolgoletno tradicijo, hkrati pa stalno izboljšuje svojo delovno prakso. Morda bi morala tudi Slovenija v boju zoper gospodarsko kriminaliteto iskati rešitev na italijanskih izkušnjah, morda pa ustanovljeni Nacionalni preiskovalni urad že v celoti zadovoljuje potrebe po tovrstni zaščiti. Poiskati bo potrebno razsežnosti, ki jih ponujajo že obstoječe institucije in iti v korak s časom, tudi v korak z gospodarskim kriminalom, ki posledično gledano povzroča večjo škodo kot klasični kriminal. Gospodarski kriminal je zelo skrit, zato se o njem tudi malo piše in govori oziroma je zabeležen samo tisti kriminal, ki se ga odkrije. Torej so prispevki in mnenja strokovnjakov izdelana na podlogi uspešnih primerov odkritja gospodarske kriminalitete.
Ključne besede: policija, finančna policija, gospodarska kriminaliteta, preprečevanje, Italija, magistrska dela
Objavljeno: 11.04.2012; Ogledov: 1664; Prenosov: 167
.pdf Celotno besedilo (519,14 KB)

8.
Mednarodne finančne goljufije : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Sedita Ćatić Tasev, 2012, diplomsko delo

Opis: Kriminaliteta je negativen družbeni pojav, ki je stalno prisoten v vseh družbah. Ena od njegovih glavnih lastnosti je, da se kvantitativno in kvalitativno spreminja. Njene pojavne oblike so odvisne od same družbe, v kateri se pojavlja, kot tudi od gospodarskega sistema, v katerem se pojavlja, veljavne zakonodaje in vedno bolj tudi od razvoja novih tehnologij, ki žal ne prinašajo le pozitivnega napredka, ampak storilcem omogočajo in lajšajo njihovo kriminalno dejavnost. To velja predvsem za gospodarsko, finančno in organizirano kriminaliteto, kjer so storilci pogosto vsaj en korak pred organi odkrivanja in pregona. Gospodarska kriminaliteta je pojav, ki se stalno kvantitativno in kvalitativno spreminja. Njene pojavne oblike so odvisne od družbenega in gospodarskega sistema, v katerem se pojavljajo, veljavne zakonodaje, razvoja novih tehnologij in drugih dejavnikov, ki vplivajo na poslovanje. Značilnost gospodarske kriminalitete ne glede na okolje, v katerem se pojavlja, je precejšnje t. i. temno polje, saj posledice tovrstnih kaznivih dejanj največkrat niso neposredno vidne, še zlasti pri kaznivih dejanjih, pri katerih oškodovanec ni fizična ali pravna oseba, ampak država ali njeni interesi. Finančne goljufije predstavljajo še večji problem pri odkrivanju. Kriminal belega ovratnika se številčno povečuje iz leta v leto, kar dokazujejo statistični podatki iz leta 2009 ter 2010, saj je obravnavano večje število kaznivih dejanj tako v Sloveniji kot tudi v svetu.
Ključne besede: gospodarska kriminaliteta, finančna kriminaliteta, finančne goljufije, diplomske naloge
Objavljeno: 20.03.2013; Ogledov: 987; Prenosov: 230
.pdf Celotno besedilo (358,51 KB)

9.
SOODVISNOST FINANČNE IN EKOLOŠKE KRIMINALITETE
Doris Valent, 2015, magistrsko delo

Opis: Želja po doseganju in ustvarjanju čim večjih dobičkov je v dobi industrializacije presegla vse meje človeškega ravnanja z naravo. Življenjsko pomembnih dobrin je bilo na pretek, podjetja in korporacije so le te uporabljale neracionalno v želji po čim večjemu zaslužku. Žal so se posledice pokazale šele čez čas, ko okolje več ni bilo zmožno samoobnavljanja, predelovanja vseh odpadkov in obnavljanja potrošene zaloge dobrin. Šele sedaj, v 21. stoletju se počasi zavedamo ogromne škode, ki smo jo ljudje s svojo potrošnjo povzročili naravi – torej našemu naravnemu življenjskemu okolju. Sčasoma so se ljudje prilagodili na življenje v mestu in sprejeli onesnaženost okolja kot neprijetno žrtev za boljše življenje, dokler posledic niso začeli čutiti na sebi. Ne samo, da so izginjale rastline in živali, močno so pričeli obolevati tudi ljudje. Veliko priložnost ob namernem onesnaževanju okolja, pri doseganju kratkoročnih finančnih ciljev so videli managerji in lastniki podjetij. Ugotovili so, da si lahko povečajo dobiček, če prikrojijo svoje poslovanje in izkoristijo naravo in njene vire. To so storili z nelegalnim odlaganjem odpadkov, nepravilnim skladiščenjem nevarnih stvari in odpadkov, neracionalno rabo virov, ter na ta račun zmanjšali stroške in povečali dobiček. V magistrski nalogi bomo predstavili gospodarsko, natančneje finančno kriminaliteto in preverili ali lahko naredimo povezavo z ekološko kriminaliteto. Podrobneje se bomo posvetili ekološki kriminaliteti, saj je razmeroma nova in še ne dovolj raziskana tema, katera se konstantno spreminja in pridobiva nove oblike. Državo Kitajsko marsikateri mediji označujejo kot ekološko bombo 21. stoletja, ki je tik pred tem, da eksplodira. Na tem primeru bomo prikazali, kako dejansko lahko vidimo posledice finančne in ekološke kriminalitete na okolje in zdravje ljudi, ter kako hitro večina ljudi pozabi na svoje vrednote in moralo, ko se jim pokaže možnost zaslužka. Kitajsko in njeno zakonsko ureditev tega področja bomo primerjali z nekaterimi državami članic Evropske unije, med drugim tudi s Slovenijo.
Ključne besede: gospodarska kriminaliteta, finančna kriminaliteta, ekološka kriminaliteta, zelena kriminologija, moralna etika, onesnaževanje okolja, finančni dobiček.
Objavljeno: 01.12.2015; Ogledov: 713; Prenosov: 80
.pdf Celotno besedilo (1,17 MB)

10.
Zloraba v bankah in bančne luknje
Romana Robnik, 2015, diplomsko delo

Opis: Povzetek Zlorabe v bankah so kriminaliteta, ki nas spremlja vse povsod, vendar je ne moremo popolnoma preprečiti. Lahko jo samo delno omejimo z doslednimi ukrepi. Kriminaliteta v bankah (zlorabe) se je začela s pojavom prvih osnovnih bančnih poslov, ki vključujejo poslovanje z denarjem. Zlorabe, ki se dogajajo v bankah, so lahko notranje (vpleteni so bančni uslužbenci) in zunanje. Posojilojemalci s pomočjo uslužbencev izvajajo kriminaliteto (zlorabo) v bankah. V bančne zlorabe so po navadi vpletene iste banke. Zlorabe predstavljajo bankam veliko nevarnost pri poslovanju. Banke pogosto ne prijavljajo kaznivih dejanj zaradi izpostavljenosti medijem in javnosti. Težave poskušajo rešiti znotraj bančnega sektorja. Največ zlorab se zgodi na področju kreditnega poslovanja. Mala napredujoča podjetja predstavljajo bankam veliko kreditno tveganje, saj mora banka znati pravočasno izločiti kreditojemalca, pri katerem sumi, da ne bo kredita nikoli vrnil. Prevare bi lahko preprečili s pravočasnim sumom, odkritjem, ukrepanjem ter končno odpravljanjem posledic. Bančni nadzor mora poskrbeti za varno bančno delovanje bančnega sektorja in za finančno stabilnost banke. Stabilnost banke je odvisna od nadzora in od tega, kako se bo le-ta izvajal, saj predstavlja bankam tudi velik strošek. Zaradi bančnih zlorab je začela v bankah nastajati velika bančna luknja. Problem je nastal zaradi zapadlosti posojil, prezadolženih podjetij, pravzaprav zaradi nesposobnosti vračanja kreditov. Prihajalo je do kršitve zakonov o bančništvu in internih aktov. Če se bodo kazniva dejanja (zlorabe) v bankah še nadaljevala, lahko pride do škodljivih učinkov za družbo in gospodarstvo, saj bo škoda, ki je in še bo nastala, za vedno pustila posledice.
Ključne besede: banke, bančno poslovanje, gospodarska kriminaliteta, finančna kriminaliteta, zlorabe, prevare, preprečevanje, diplomske naloge
Objavljeno: 09.12.2015; Ogledov: 994; Prenosov: 323
.pdf Celotno besedilo (443,80 KB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici