| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 17
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
Fikcija prijave izločitvene pravice
Urška Cmok, 2021, master's thesis

Abstract: Izločitvena pravica je pravica lastnika ali imetnika druge premoženjske pravice, da iz stečajne mase izloči premoženje, ki ne pripada stečajnemu dolžniku. Izločitveno pravico, ki je nastala do začetka stečajnega postopka, mora upnik v skladu s pravili ZFPPIPP prijaviti v roku treh mesecev po objavi oklica o začetku stečajnega postopka. Pravočasna prijava izločitvene pravice v stečajnem postopku pomeni oviro za prodajo premoženja, ki je predmet te izločitvene pravice. Če upnik izločitvene pravice ne prijavi v roku, določenim z zakonom, tvega, da bo upravitelj v stečajnem postopku prodal premoženje, ki je predmet te izločitvene pravice, s tem pa bo upnik izločitveno pravico tudi izgubil. ZFPPIPP je z uveljavitvijo novele G, zaradi varstva nekaterih izločitvenih upnikov, uvedel posebna pravila za prijavo in preizkus izločitvene pravice glede nepremičnine, ki med drugimi urejajo fikcijo prijave izločitvene pravice. Posebna pravila, ki jih ureja 299.a člen ZFPPIPP, se uporabljajo v primerih, ko je lastninska pravica vknjižena v korist stečajnega dolžnika, izločitveni upravičenec pa sodno uveljavlja pridobitev lastninske pravice na nepremičnini. V zvezi z začetkom sodnega postopka mora biti v zemljiški knjigi pri tej lastninski pravici v korist izločitvenega upravičenca vpisana ena izmed zaznamb spora ali izrednega pravnega sredstva. Časovni trenutek, na podlagi katerega presojamo, kdaj velja izločitvena pravica za pravočasno prijavljeno v skladu s pravno fikcijo, je odvisen od tega, ali je vpis zaznambe začel učinkovati pred ali po poteku roka za prijavo izločitvene pravice ter od tega, kdaj je bil vpis zaznambe opravljen v zemljiško knjigo. 299.a člen ZFPPIPP je tako nastal kot produkt jasnosti in doslednosti ustreznega upoštevanja posebnih pravil o začetku učinkovanja vpisov po 5. členu Zakona o zemljiški knjigi in publicitetnih učinkov vpisov po 6. členu, kadar je v zemljiški knjigi vpisana ena od varovalnih stvarnih pravic, tj. zaznamba spora o pridobitvi lastninske pravice na nepremičnini ali zaznamba spora izrednega pravnega sredstva. Izločitvena pravica se tako na podlagi fikcije prijave šteje za prijavljeno, brez da bi upnik izločitveno pravico v stečajnem postopku prijavljal na podlagi posebne procesne vloge. Fikcijo prijave izločitvene pravice v postopku osebnega stečaja enega od zakoncev ureja tudi Družinski zakonik, ki v 83. členu določa postopek določitve deleža zakoncev na skupnem premoženju, če se je nad enim od zakoncev začel postopek osebnega stečaja. Družinski zakonik ureja fikcijo prijave izločitvene pravice, po kateri se šteje, da je zakonec, ki ni v postopku osebnega stečaja, v postopku osebnega stečaja prijavil izločitveno pravico v višini polovice skupnega premoženja. Zakonec, ki ni v postopku osebnega stečaja, tako nikoli ne more zamuditi s prijavo izločitvene pravice. Fikcija prijave na ta način olajšuje položaj zakonca, saj mu ni potrebno uveljavljati prijave izločitvene pravice po pravilih ZFPPIPP, hkrati pa mu ni potrebno dokazovati, da je predmet izločitvene pravice pridobljen na podlagi skupnega premoženja zakoncev. V kolikor se zakonec, ki ni v postopku osebnega stečaja, ne strinja z višino deleža, lahko s prijavo izločitvene pravice po pravilih ZFPPIPP uveljavlja višji delež na skupnem premoženju.
Keywords: izločitvena pravica, prijava izločitvene pravice, fikcija prijave, ločitvena pravica, insolventnost, stečaj, osebni stečaj zakonca, stečajna masa, domnevni lastnik, vknjiženi lastnik, načelo zaupanja v zemljiško knjigo, varovalne stvarne pravice.
Published: 25.02.2021; Views: 313; Downloads: 120
.pdf Full text (1,54 MB)

2.
Molk organa in sodno varstvo s primerjalnopravno analizo
Barbara Balažic, 2019, master's thesis

Abstract: Molk organa kot poseben upravnoprocesni institut nastopi, kadar v predpisanem roku ne pride do izdaje oziroma vročitve upravnega akta, s katerim bi pristojni organ moral odločiti o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika ali pravne osebe. Upravna neodzivnost je pravno vprašanje, povezano z načelom dobrega upravljanja, varstva pravic strank in načelom zakonitosti, ki ščiti pred samovoljo in arbitrarnostjo upravnih organov. Posamezni nacionalni upravni sistemi molk organa različno urejajo in zakonodajalec kršitev predpisanih rokov za odločanje ne opredeli kot nezakonito dejanje. Najbolj razširjen pravni učinek molka organa je fikcija negativne odločitve, ki omogoči uveljavitev pravnih sredstev, kajti šteje se, da je bil zahtevek stranke zavrnjen. Vse bolj pa se z namenom večje učinkovitost upravnega odločanja, kot izjema od klasičnega molka organa, uveljavlja fikcija pozitivne odločitve, ki jo spodbuja tudi pravo Evropske unije. Sodni nadzor nad zakonitostjo delovanja uprave se izvaja preko kontrole dokončnih upravnih aktov, ki predstavljajo predpostavko za sprožitev upravnega spora. Ker v primeru molka organa formalnega upravnega akta ni, se s tem onemogoča sodni nadzor in sprožitev upravnega spora stranki. Zato neizdan upravni akt v primeru molka organa nadomesti fikcija negativne odločitve in gre za t. i. predhodni upravni spor. Sodišče ima v primeru tožbe s katero se zahteva izdaja oziroma vročitev upravnega akta na voljo več možnosti. Lahko naloži izdajo upravnega akta pristojnemu organu, vročitev odločbe ali ob izpolnjenih zakonskih pogojih samo odloči v zadevi. Toda nadomeščanje upravnih aktov s sodnimi odločbami ni pravilo, temveč se uporabi v primeru, kadar je zaradi pravnih in dejanskih okoliščin odločitev sodišča potrebna. V skladu s 6. in 13. členom Evropske konvencije o človekovih pravicah imajo posamezniki pravico do učinkovitega pravnega sredstva na nacionalni ravni in do dostopa do sodišča ter poštenega postopka v razumnem roku tudi v upravnih zadevah. Upravno sodstvo z nadzorstveno funkcijo nad delom uprave predstavlja pomembno instanco varstva človekovih pravic, saj se z možnostjo upravnega spora v primeru molka organa uresničuje načelo pravne države. Po sprejetem subjektivnem konceptu upravnega spora, ki temelji na varstvu pravic, posameznik z zatrjevanjem kršitve s posledicami prispeva k varstvu objektivne zakonitosti pravnega reda. Upravna sodišča ne presojajo zgolj zakonitosti dokončnih upravnih aktov in dejanj uprave, temveč s svojimi odločitvami usmerjajo delovanje upravnih organov.
Keywords: uprava, sodni nadzor, upravno sodišče, upravni akt, fikcija negativne odločitve, upravni spor, pravo Evropske unije
Published: 20.12.2019; Views: 728; Downloads: 110
.pdf Full text (825,59 KB)

3.
Igre z mimezisom v poljski in slovenski prozi devetdesetih let
Bożena Tokarz, 2009, original scientific article

Abstract: Igre z mimezisom med množico različnih struj in individualnih poetik v poljski in slovenski prozi devetdesetih let določajo model recepcije in strukturo besedil. Naklonjene so prečkanju žanrskih, zvrstnih, kulturnih, predstavitvenih mej, tako da strukturo besedila spreminjajo v polje dialoga, ki bralcu nudi drugačna doživetja kot zaprta fabula.
Keywords: slovenska književnost, poljska književnost, mimezis, fikcija, fabula, igre, proza
Published: 31.01.2018; Views: 510; Downloads: 313
.pdf Full text (278,58 KB)
This document has many files! More...

4.
Obveščanje delavca in vročanje pisanj delavcu s strani delodajalca
Urška Turk, 2017, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu so sistematično predstavljeni primeri, v katerih zakonodajalec delodajalcu nalaga obveznost obveščanja delavca glede na posamezne faze delovnega razmerja. ZDR-1 v večini primerov določa pisno obliko obvestila, ustna oblika je določena le izjemoma. Zakonodajalec je na nekaterih mestih predpisal obveščanje delavcev na pri delodajalcu običajen način in že sam ponudil možne načine obveščanja. Z namenom poenostavitve postopka obveščanja je ZDR-1 v določenih primerih na novo določil, da je mogoče delavce obveščati tudi po elektronski pošti. Zakon ne ponuja odgovora na vprašanje, kdaj se pisanje poslano na tak način šteje za vročeno, zato je v magistrskem delu podan predlog rešitve. Prav tako ni jasno, ali lahko delodajalec delavce obvešča po elektronski pošti tudi v primerih, ko tega načina ZDR-1 izrecno ne določa, kot npr. glede obračuna plače. Glede na to, da so vanj vključeni varovani osebni podatki, bi lahko sklepali, da se je zakonodajalec namenoma odločil za takšno ureditev. Magistrsko delo obravnava vročanje odpovedi v slovenskem delovnem pravu, prav tako pa tudi precej drugačne pristope nemškega in avstrijskega delovnega prava. Največ težav pri nas povzroča vročanje odpovedi po pošti, ki se je skozi čas precej spreminjalo. Ustavno sodišče je razveljavilo četrti odstavek 88. člena ZDR-1 glede vročanja odpovedi s priporočeno pošiljko s povratnico, saj je ureditev z vidika pravice do sodnega varstva štelo za ustavno sporno. Nemška in avstrijska delovnopravna ureditev glede vročanja odpovedi po pošti vsaka na svoj način težita h kompromisu med omogočanjem dejanske seznanitve delavca z odpovedjo in preprečevanjem izogibanja vročitvi, za kar bi si bilo potrebno prizadevati tudi pri oblikovanju nove ureditve vročanja po pošti v ZDR-1. Magistrsko delo opozarja tudi na neprimernost določitve roka za vložitev tožbe iz tretjega odstavka 200. člena ZDR-1 kot materialnega, kar delavcem tudi v primeru opravičljivih razlogov za zamudo roka onemogoča vrnitev v prejšnje stanje. Z zadnjo, prav tako procesno temo, pa se želi opozoriti na pomembnost pravilnega štetja rokov slovenskih sodišč v povezavi z nastopom fikcije vročitve, saj je nanjo vezan začetek teka roka za vložitev tožbe.
Keywords: obveznosti delodajalca, obveščanje delavca, elektronska pošta, obračun plače, odpoved pogodbe o zaposlitvi, vročanje pisanj, fikcija vročitve, vrnitev v prejšnje stanje, nemško pravo, avstrijsko pravo.
Published: 18.01.2018; Views: 1588; Downloads: 252
.pdf Full text (1,59 MB)

5.
SPOZNAVNE RAZSEŽNOSTI V KONTEKSTU LAŽI IN PREVARE V FIKCIJSKEM IN DEJANSKEM SVETU
Maja Trifunović, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Osrednja tema diplomske naloge je bilo ustvariti smiselno povezavo strokovnih vedenj s področij spoznavnega jezikoslovja, teorije govornih dejanj, klasičnih in sodobnih dinamičnih literarnih teorij, pa filozofsko literarnih pojmov, ki so za interpretacijo literarnih del ključnega pomena, tj. etike in estetike ter njune interakcije pri ustvarjanju umetniške izpovedi oz. tudi filozofskih diskurzov. Poskus takšne interdisciplinarne povezave tvori temelj za filozofsko-literarno razpravo o ubesediljenju laži in prevare v estetskem okolju. Slednjega predstavlja v nalogi Dürrenmattova drama Fiziki (Die Physiker). Analizirano literarno delo je bilo izbrano za empirično obdelavo zato, ker predstavlja zelo poveden primer estetskega dela, ki operira z lažmi in prevaro, kar pravzaprav tvori komično-groteskno ozračje dela, kljub temu pa sta ta dva – običajno negativno konotirana pojma - v navedenem delu etično motivirana. Etičnost pa je sicer ne neobhodna, vendar pa zelo pogostna in tipična lastnost umetniških besedil. Motiv za laganje protagonistov v Fizikih je torej plemenit, etičen, še več, v preobleki vedno aktualne besedno-igralske umetnine skuša z obema, v osnovi »ne-vrlinama« rešiti človeštvo. V nalogi sta pojma laž in prevara, katerih medsebojno ločevanje je zelo zabrisano, in ju ne ločujejo rigidne meje, najprej opisana kot jezikovno-kognitivna pojava z njunimi odtenki v odvisnosti od kulturnega/jezikovnega konteksta (slovensko, nemško in angleško kulturno ozadje), in sicer v njihovih vsakdanjih sporočevalnih situacijah. Pri tem je bilo opaženo minimalno razlikovanje v pomenskih odtenkih obeh opazovanih konceptov v omenjenih kulturnih prostorih. To utemeljujemo z okoliščino, da gre pri vseh treh za kulture/jezike, ki so (indo)evropskega izvora in jih druži mnogo kulturnih prvin. Ta okolnost kaže na univerzalnost opazovanega fenomena (neresnica kot (marko)komunikacijski cilj), ki pa se v konkretnih ubeseditvah v vseh treh jezikih pojavlja v bogati paleti pomenskih odtenkov, od katerih imajo eni celo etičen motiv, kot npr. prizanesti nekomu morebiti zanj uničujočo kruto resnico. Laž in prevaro nato postavimo v kontekst določenih besedilnih vrst, kot so politični, filozofski in predvsem literarni diskurz (empirično obdelan na primeru drame Fiziki), teoretsko-argumentativno pa s pomočjo literarne in filozofsko utemeljene pojavnosti tega fenomena. Povzete so bile naslednje ugotovitve: Kognitivne teorije, ki gradijo na konceptu integralne povezave vseh vedenj in občutenj vsakega posameznika posebej (individualne lastnosti) in vseh pripadnikov neke (kulturne, verske, strokovne, starostne, interesne ...) skupine (univerzalne lastnosti), so tista domena, ki na najbolj zaokrožen način razlaga kavzalne povezave med koncepti, ki smo jih obravnavali: laž in prevara v odnosu do resnice v vsakodnevnem sporočevalnem kontekstu (realnem, aktualnem) komunikacijskem okviru in fikciji, v kateri živijo besedilni svetovi literarnih besedil, po večini obogateni s komponentami esteskosti, ki pa praviloma, vendar ne nujno, črpa svojo izpovedno moč iz etičnosti. Ugotovili smo, da v obeh imenovanih besedilnih okolih (vsakdanjem in fikcijskem) opazovana koncepta laž in prevara učinkujeta na podoben način in sta ubesedena s primerljivimi jezikovnimi sredstvi. Razlog za to vidimo v okolnosti, da gre za univerzalni konceptualni kategoriji, ki se lahko z enako izpovedno močjo pojavljata v različnih besedilnih svetovih, predvsem zato, ker so ti v obeh primerih produkt univerzalno in hkrati individulno konstruiranega mentalnega sveta, ki predstavlja primerljiv mentalni prostor za konceptualizacijo in ubesediljenje laži, prevare, pa seveda tudi »resnice«.
Keywords: Jezik in spoznavanje, teorija govornih dejanj, sodobne literarne teorije, etika, estetika, fikcija, laž in prevara kot filozofski in literarni entiteti, kultura kot komunikacijsko ozadje.
Published: 14.10.2016; Views: 779; Downloads: 76
.pdf Full text (1,39 MB)

6.
Džingiskan med realnostjo in fikcijo
Danijela Nipič, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Diplomska naloga z naslovom Džingiskan med realnostjo in fikcijo predstavlja vladarja Džingiskana in mogočno Mongolsko cesarstvo, ki ga je ustvaril. Že njegovo rojstvo 1162. je bilo posebno in zaznamovano. Ko se je rodil, je namreč v roki držal krvni strdek, kar je ljudem pomenilo močno znamenje. Pri približno 16-ih se je poročil z Börte, s katero sta imela štiri sinove. Temudžin je stopil na oblast, ko mu je Kereidski kan–Ongkan ponudil zavezništvo. Ko si je Temudžin podrejal plemena, so bili njegovi glavni nasprotniki Najmani, Merkiti, Tanguti, Jini in Tatari. Do leta 1206 si jih je pokoril in jih združil v Mongolsko zvezo. Istega leta je bil tudi izvoljen za kana in preimenovan v Džingiskana. Mongolsko cesarstvo je veljalo za etnično in kulturno najbolj raznoliko cesarstvo. S svojim zakonikom Jasa je v cesarstvu uveljavil civilni in vojaški pravni red. Imel je izredno dobro vojaško organizacijo in oskrbovalni sistem cest, ki ga je povzel po kitajskem vzoru. Z ustanovitvijo enotnega Mongolskega cesarstva je Džingiskanu uspelo ponovno vzpostaviti t.i. svilne ceste, in s tem pospešiti trgovino med Evropo, Srednjo Azijo in Daljnim vzhodom. Pred smrtjo je svoje cesarstvo razdelil med svoje štiri sinove, Džočija, Čagataja, Ögedeja in Tuluja ter jih imenoval za kane, ki so bili kasneje podrejeni Ögedeju, ki ga je imenoval za svojega naslednika. Drugi del diplomske naloge temelji na primerjavi zgodovinskih virov s piscem knjig zbirke Osvajalec, Connom Igguldnom, in filmi, posnetimi o Džingiskanu in Mongolih.
Keywords: Džingiskan, Mongoli, Mongolsko cesarstvo, Börte, Najmani, Merkiti, Tanguti, Jini, Tatari, leto 1206, Jasa, vojska in gospodarstvo, osvajanja, fikcija, Őgedej
Published: 12.10.2016; Views: 1652; Downloads: 92
.pdf Full text (911,90 KB)

7.
NEBESNA TELESA IN POJAVI V IZBRANIH DELIH SLOVENSKE MLADINSKE KNJIŽEVNOSTI
Nataša Kamnik, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo z naslovom Nebesna telesa in pojavi v izbranih delih slovenske mladinske književnosti je nastalo na osnovi natančne analize izbranih del slovenske mladinske književnosti, in sicer sem izbrala naslednja dela slovenske otroške proze, poezije in dramatike: a) prozna dela: Neli Kodrič: Lov na zvezde (1995), Frane Milčinski: Zvezdica Zaspanka (1997), Aleksandra Kocmut: Kometek Raketek (2010), Vid Pečjak: Drejček in trije Marsovčki (2011), Bina Štampe Žmavc: Bajka o svetlobi (2013); b) poezija: Bina Štampe Žmavc: Nebeške kočije (1994) in c) dramatika: Aksinja Kermauner: Polna Luna in shujševalna kura (1999). Predstavljeni so avtorji, vsebina književnih del, glavni književni liki, književni čas in prostor, teme, motivi, pripovedovalec in jezik. Namen diplomskega dela je natančneje analizirati in predstaviti izbrane knjige slovenske otroške literature, v katerih se pojavljajo astronomska telesa. Poskušala sem dokazati, da v literaturi ni nič narobe z napačno interpretacijo nebesnih teles. Nazadnje sem primerjala pojav nebesnih teles v literarnih delih in strokovni literaturi. Diplomsko delo je teoretično, zato so uporabljene teoretične raziskovalne metode. V uvodnem delu diplomskega dela je uporabljena deskriptivna metoda, saj sem z njo skušala čim bolje predstaviti opise nebesnih teles in tipe otroške literature. Komparativna metoda bo razvidna v jedrnem delu, kjer sem na podlagi različnih teoretičnih razlag primerjala in odkrivala podobnosti in razlike astronomskih pojavov v izbranih delih in strokovni literaturi. V jedru diplomskega dela sem uporabila tudi metodo analize in sinteze, kjer sem analizirala in predstavila morfološke značilnosti sedmih izbranih del otroške literature (avtorja, zgodbo, književne like, književni čas in prostor, zgradbo ter jezikovne značilnosti). V jedrnem delu je bila prav tako uporabljena metoda abstrakcije in konkretizacije, kjer sem približevala astronomske pojave iz literarnih del k strokovni literaturi. V sklepnem delu, kjer so podane zbrane ugotovitve in končni sklep, je uporabljena metoda sinteze.
Keywords: fantastična pripoved, nebesna telesa, primerjava astronomskega pojava v književnih delih (fikcija) in strokovni literaturi (realnost).
Published: 18.08.2016; Views: 1258; Downloads: 110
.pdf Full text (1,42 MB)

8.
Literarne avtobiografije izbranih slovenskih pisateljic
Barbara Žgajner, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu z naslovom Literarne avtobiografije izbranih slovenskih pisateljic so analizirana avtobiografska dela starejših avtoric ter deli sodobne prozaistke. Predstavljena so tudi teoretska izhodišča avtobiografske literature in kratek pregled razvoja avtobiografske književnosti na Slovenskem. Pisateljice imajo s svojim literarnim ustvarjanjem v slovenski književnosti pomembno vlogo. Mnoge starejše avtorice, ki so na literarnem področju orale ledino, so bile v preteklosti velikokrat zapostavljene in celo nepoznane. Odločili smo se za analizo njihovih literarnih avtobiografskih besedil, ki so kakovostna, zanimiva in zato vredna podrobnejše obravnave. V opus pa smo zajeli tudi deli sodobnejše avtorice. Analiza besedil zajema naslednja dela izbranih pisateljic: Mira Mihelič Ure mojih dni (1985), Ilka Vašte Podobe iz mojega življenja (1964), Nedeljka Pirjevec Zaznamovana (1992), Nada Gaborovič Malahorna (1989), Alma Maksimilijana Karlin Samotno potovanje v daljne dežele: tragedija ženske (1969), Erica Johnson Debeljak Tujka v hiši domačinov (1999), Prepovedani kruh (2010). Prikazali bomo, kako se v besedilih prepletata fikcija in resničnost, kako delujejo fikcijski signali, v kolikšni meri je literatura izbranih pisateljic avtobiografska, kakšna je razlika med avtobiografsko prozo in avtobiografijo. Delež avtobiografskosti bomo ugotavljali ob pripovedovalcu, literarnih osebah, literarnih prostorih in času.
Keywords: Literarna avtobiografija, avtobiografija, fikcija, resničnost, slovenske pisateljice.
Published: 29.07.2016; Views: 752; Downloads: 125
.pdf Full text (646,33 KB)

9.
OSEBNA VROČITEV V PRAVDNEM POSTOPKU V PRIMERJAVI S TUJIMI ZGLEDI, PREDVSEM S HRVAŠKIMI
Jure Pirc, 2015, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu je obravnavana osebna vročitev v pravdnem postopku v primerjavi z nekaterimi drugimi primerjalno pravnimi zgledi. Pri ureditvi osebne vročitve vedno obstaja navzkrižje interesov med načelom kontradiktornosti na eni ter željo po čim krajšem in cenejšem postopku na drugi strani. Poleg osnov osebne vročitev, delo bralca seznani tudi z nekaterimi teoretičnimi razhajanji, kot je na primer vprašanje osebne vročitve pravnim osebam ter drugim osebam vpisa v register. Nadalje, je v nalogi predstavljen postopek, ko pisanje ob prvem poskusu osebne vročitve ni izročeno naslovniku, ter ugotovitve o dobrih in slabih straneh takšne ureditve. Spremembe pravdnega postopka v preteklosti in kompleksnost osebne vročitve zahtevata še posebej skrbno analizo tega instituta.
Keywords: pravdni postopek, osebna vročitev, načelo kontradiktornosti, osebna vročitev pravnim osebam, nadomestna vročitev, fikcija vročitve, slovensko pravo, hrvaško pravo.
Published: 21.04.2016; Views: 1092; Downloads: 162
.pdf Full text (870,60 KB)

10.
Susanna Moodie and the slave girl
Michelle Gadpaille, 2009, independent scientific component part or a chapter in a monograph

Keywords: kanadska književnost, tema suženjstva, fikcija, Canadian literature, theme of slavery, fiction
Published: 10.07.2015; Views: 682; Downloads: 29
URL Link to full text

Search done in 0.15 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica