Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Da se zagotovi in utrdi pravna varnost pri sklepanju pravnih poslov med strankami, so se razvili instituti zavarovanja obveznosti. Prva med stvarnopravnimi zavarovanji je bila v starem rimskem pravu fiduciarna odsvojitev oziroma fiducia cum creditore contracta, s katero je nastalo neke vrste posojilno razmerje. Fiduciarna odsvojitev je neposredna predhodnica zastavne pravice in osnova fiduciarnemu prenosu lastninske pravice na premičnini v zavarovanje, ki je osrednja tema moje diplomske naloge. Glavna značilnost tega instituta zavarovanja in zaradi česar se razlikuje od drugih realnih zavarovanj je njena neakcesornost, torej neodvisnost zavarovanja od določene temeljne terjatve. Zraven fiduciarne lastnine sta neodvisni obliki še zemljiški dolg in fiduciarna cesija. Njihovi primerjavi sem se posvetila v diplomski nalogi. Vsa ta tri stvarnopravna zavarovanja na novo ureja Stvarnopravni zakonik, kar pa ne pomeni, da jih slovensko pravo prej ni poznalo. Problem nastane pri uporabi, saj se praktično redkeje uporabljajo, ravno zaradi tega, ker so slabše poznana in vzbujajo dvom kako bo odločilo sodišče v primeru spora v zvezi s posameznim zavarovanjem, v primerjavi z dobro utečenimi in izgrajenimi oblikami zavarovanj obveznosti. Fiduciarno lastnino še vedno mnogokrat nadomesti neposestna zastavna pravica na premičnini. Menim, da je ta institut zavarovanja prav zaradi neakcesornosti in zaupnosti (fiduciarnosti) pravnih razmerij med strankami bolje prilagojen potrebam sodobnega življenja, in to želim tudi prikazati v diplomskem delu.
Ključne besede: zavarovanje terjatev, neakcesornost, premičnina, prenos lastninske pravice v zavarovanje, fiduciar, fiduciant, fiduciarni posel
Objavljeno v DKUM: 08.05.2012; Ogledov: 10509; Prenosov: 690
Celotno besedilo (908,75 KB)