| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 76
Na začetekNa prejšnjo stran12345678Na naslednjo stranNa konec
1.
Pomen vnetnih in atrofičnih sprememb v vzorcih igelne biopsije prostate pri oceni indolentnosti karcinoma prostate z gleason score 6
Marko Zupančič, 2021, doktorska disertacija

Opis: Namen: Namen raziskave je bil preveriti vpliv prisotnosti vnetja in/ali atrofije v vzorcih igelne biopsije prostate na oceno indolentnosti karcinoma prostate in tveganja za napredovanje karcinoma pri bolnikih z GS 3+3=6 ter morebitno povezanost obeh z aktivacijo NF-κB v citoplazmi in jedru karcinomskih celic. Raziskavo smo razširili še na analizo povezanosti pozitivne IHK reakcije na NF-κB p65 v citoplazmi in v jedru karcinomskih celic z biokemično ponovitvijo karcinoma pri obravnavanih bolnikih. Bolniki in metode: Raziskava je temeljila na retrospektivni analizi kliničnih podatkov bolnikov, ki so bili diagnosticirani, operativno operirani in vsaj 5 let po operaciji spremljani na Oddelku za urologijo v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec. Vključitveni kriteriji za uvrstitev bolnikov v raziskavo so bili izhodiščni PSA ≤ 10,0 ng/ml, GS 3+3=6, število vzorcev igelne biopsije prostate ≥ 8, klinični stadij T1-2 ter dostopni podatki o kontrolnih vrednostih PSA 1, 6, 18, 30, 42, 54 in 66 mesecev po radikalni prostatektomiji. Vključenih je bilo 177 bolnikov. Pri 16 je bil ugotovljen GS 3+4=7, zato so bili izključeni iz nadaljnje raziskave. Glavni del študije je bil izveden na 161, od teh je bilo v del, ki se je nanašal na NF-κB, vključenih 123 bolnikov. V sklopu raziskave so bile na tkivnih vzorcih igelne biopsije prostate vključenih bolnikov, arhiviranih na Oddelku za patologijo iste bolnišnice, opravljene še dodatna patohistološka analiza prisotnosti vnetja in/ali atrofije, ocena odstotka zajetja vzorca s tumorjem pri bolnikih z ≤ 2 pozitivnima stebričkoma na igelni biopsiji ter imunohistokemična detekcija NF-κB v pozitivnih vzorcih biopsije. Izsledke teh analiz smo primerjali s klinično patološkimi dejavniki tveganja za ponovitev bolezni po radikalni prostatektomiji. Rezultati: Biokemično ponovitev karcinoma prostate z mejno vrednostjo PSA 0,05 ng/ml smo ugotovili pri 16,9 % bolnikov, z mejno vrednostjo 0,2 ng/ml pa pri 5,8 %. Manj kot 50 % s karcinomom zajetega tkiva v enem ali v obeh pozitivnih vzorcih igelne biopsije prostate je bilo pri 101 bolniku. Med 161 bolniki je bilo na preparatih igelne biopsije samo vnetje ugotovljeno pri 45 (27,9 %), samo atrofija pri 46 (28,6 %), vnetje in atrofija skupaj pa pri 23 (14,3 %). V analizo IHK reakcije na NF-κB p65 so bili vključeni 123 bolniki. Citoplazemska IHK reakcija je bila pozitivna pri 63 (51,2 %), jedrna pa pri 20 (16,3 %) bolnikih. V delu študije, ki se je nanašal na povezanost pozitivne IHK reakcije na NF-κB p65 z biokemično ponovitvijo bolezni je bilo vključenih 118 bolnikov. Po 66 mesecih spremljanja je do biokemične ponovitve bolezni (PSA ≥ 0,2 ng/ml) prišlo pri 6 (5,1%) bolnikih, od tega je pri 3 (50 %) šlo za GS 3+3=7, pri 3 (50%) pa za GS 3+4=7. V analizi povezanosti prisotnosti vnetja in/ali atrofije v vzorcih igelne biopsije prostate s klinično patološkimi dejavniki tveganja za napredovanje KP statistično značilne povezanosti nismo ugotovili. Prav tako prisotnost vnetja ni bila statistično povezana z biokemično ponovitvijo bolezni. Povezanosti IHK reakcije na NF-κB p65 s klinično patološkimi dejavniki tveganja za biokemično ponovitev bolezni po radikalni prostatektomiji v citoplazmi in v jedru smo statistično potrdili samo pri pozitivni IHK reakciji v citoplazmi v povezavi z NCCN tveganjem (P = 0,044). Citoplazemska IHK reakcija NF-κB je bila ob mejni vrednosti PSA ≥ 0,2 ng/ml statistično značilno povezana tudi s slabšim preživetjem bolnikov brez biokemične ponovitve bolezni (P = 0,013), med tem ko je bila pri bolnikih z mejno vrednostjo PSA ≥ 0,05 ng/ml ta povezava na meji statistične značilnosti (P = 0,057). Zaključek: Citoplazemsko izražanje NF-κB v vzorcih igelne biopsije prostate je povezano z večjo verjetnostjo biokemične ponovitve karcinoma prostate in bi lahko predstavljalo samostojen dejavnik tveganja za ponovitev bolezni po radikalni prostatektomiji. Za potrditev teh začetnih rezultatov bi bile potrebne dodatne študije na večjem številu bolnikov.
Ključne besede: vnetne spremembe prostate, atrofične spremembe prostate, igelna biopsija prostate, ocena indolentnosti karcinoma prostate, Gleason score 6, Nuklearni faktor-Kappa beta
Objavljeno: 20.04.2021; Ogledov: 157; Prenosov: 23
.pdf Celotno besedilo (7,59 MB)

2.
Določitev kritične velikosti razpoke v kombinirano obremenjeni gredi
Ivan Dominik Horvat, 2021, magistrsko delo

Opis: Pogonske gredi železniških vozil predstavljajo kritični element, ki je najbolj obremenjen med zagonom vozila. V praksi se je izkazalo, da se na pogonskih gredeh v osrednjem delu na mestu razširitve gredi za nased pesta zobnika lahko pojavijo prečne utrujenostne razpoke, ki v skrajnem primeru lahko zlome pogonsko gred. Namen magistrske naloge je raziskati napetostne pogoje, ki nastopijo med zagonom vozila in višino faktorja intenzitete napetosti, ki je lahko posledica risa med struženjem gredi ali lokalnih plitvih površinskih razpok. Napetostni pogoji so določeni z upoštevanjem sil na zobniku ter dimenzijskih razmer v kritičnem delu gredi in lastnosti materiala gredi. S pomočjo eksperimentalno opravljenih preizkušanj materiala gredi so določene natezne lastnosti ter na osnovi lomnomehanskih statičnih testov odpornostne krivulje materiala in dinamičnih testov so določeni parametri hitrosti rasti razpoke, kot tudi občutljivost materiala na iniciacijo utrujenostne rasti razpoke. Rezultati numeričnih simulacij kažejo, da faktor intenzitete napetosti pri razpoki globine 0,2 mm, ki je povprečna globina risa po struženju materiala je v rangu faktorja intenzitete za iniciacijo utrujenostne rasti razpoke. Inicirana utrujenostna razpoka, se lahko na to utrujenostno širi z vsakim zagonom, do svoje kritične velikosti. Obenem je ugotovljeno, da rast utrujenostne razpoke je dovolj počasna, da je možno med rednimi 6 mesečnimi pregledi na kritičnih mesti pravočasno zaznati prisotnost razpoke preden doseže svojo kritično velikost ter s tem gred z razpoko pravočasno odstraniti z železniškega vozila.
Ključne besede: mehanika loma, eksperimentalna mehanika loma, normalizacijska metoda, SINTAP, ASTM E1820-1, železniška pogonska gred, razpoka, utrujanje, faktor intenzitete napetosti, numerična simulacija po metodi končnih elementov, napetostna analiza
Objavljeno: 09.03.2021; Ogledov: 223; Prenosov: 63
.pdf Celotno besedilo (4,32 MB)

3.
Karakterizacija zareznega učinka pri numeričnih analizah utrujanja litoželeznih gradiv
Žiga Donik, 2020, magistrsko delo

Opis: Karakterizacija zareznega učinka je eden izmed glavnih izzivov pri numerični analizi utrujanja. Ugotovljeno je bilo, da koncept za vrednotenje zareznega učinka, ki temelji na napetostnem gradientu, za komponente iz sive litine ne daje napovedi v skladu z eksperimentalnimi rezultati. S pomočjo analize po metodi končnih elementov so bile opravljene numerične strukturne in utrujenostne simulacije eksperimentalnih testov. Metode za numerično vrednotenje zareznega učinka, ki so na voljo, so bile raziskane in ocenjene. Nobena izmed metod ni bila ustrezno natančna za predvidevanje dobe trajanja, zato je bila predlagana nova metoda, ki temelji na izračunu faktorja koncentracije napetosti na specifičnih problematičnih mestih v motorjih z notranjim zgorevanjem.
Ključne besede: utrujanje, numerične analize, zarezni učinek, napetostni gradient, faktor koncentracije napetosti
Objavljeno: 21.09.2020; Ogledov: 206; Prenosov: 0

4.
Vpliv vrste in geometrije zvarnega spoja na koncentracijo napetosti
Rok Skerbiš, 2020, diplomsko delo

Opis: Zaradi predvidene dolge obratovalne dobe tirnih vozil je trdnost in ustrezno dimenzioniranje nosilnih delov le-teh izjemnega pomena. To velja še posebej za nosilni okvir podvozja tirnega vozila, ki je v splošnem konstrukcija zvarjena iz pločevin različnih debelin in oblik. Namen diplomskega dela je določitev faktorjev koncentracij napetosti na kritičnih mestih zvarnih spojev v odvisnosti od vrste geometrije in kombinacije zvarnih spojev. Za določitev omenjenih faktorjev so bile uporabljene računalniške simulacije po metodi končnih elementov. Na podlagi dobljenih faktorjev se lahko opredeli FAT razred vsakega izmed zvarov, pri čemer velja, da zvaru z najvišjim faktorjem pripada najnižji FAT razred. Končni rezultat dela predstavlja iz standardov dobljena Wöhlerjeva krivulja za posamezen zvar, ki se lahko primerja z Wöhlerjevo krivuljo dinamičnih preizkusov. Na ta način se lahko ugotovi ali so rezultati dobljeni z računalniškimi simulacijami primerljivi z rezultati preizkusov.
Ključne besede: tirno vozilo, zvarni spoj, faktor koncentracije napetosti, trajna dinamična trdnost, računalniško podprto konstruiranje, metoda končnih elementov
Objavljeno: 01.09.2020; Ogledov: 218; Prenosov: 73
.pdf Celotno besedilo (3,60 MB)

5.
Signalna pot nuklearnega transkripcijskega faktorja kappa B
Mateja Žnidarić, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu najprej predstavimo zgradbo in delovanje nuklearnega transkripcijskega faktorja kappa B (NF-κB), ki je izražen v skoraj vseh vrstah celic. Le-ta je ob odsotnosti specifičnih stimulov latenten in se v citoplazmi nahaja v kompleksu z inhibitorjem NF-κB (IκB). Aktivira se šele pod vplivom vezave različnih stimulov na receptorje na celici, nakar začne prehajati v jedro celice, kjer se veže na DNA. To vodi do povečanega izražanja specifičnih genov. V normalnem fiziološkem stanju NF-κB inducira gene, ki imajo pomembno vlogo v procesih vnetja in tiste, ki so pomembni pri razvoju in normalnem delovanju številnih tkiv, kot so kosti, koža, mlečne žleze in centralni živčni sistem. Nepravilno delovanje signalne poti NF-κB pa lahko vodi v vnetne in avtoimune bolezni, nastanek in širjenje raka ter v rezistenco rakavih celic na kemoterapevtike. V nalogi opišemo dve najbolj znani signalni poti, preko katerih se aktivira NF-κB – klasično (kanonično) signalno pot, ki je odgovorna za kontrolo prirojene imunosti in vnetja, ter alternativno (nekanonično) signalno pot, ki ima ključno vlogo pri kontroli razvoja, organizacije in funkcije sekundarnih limfatičnih organov ter v promociji zorenja in preživetja limfocitov B. Nadalje obravnavamo matematični model, ki omogoča podrobno analizo kinetike pomembnih molekul v kanonični signalni poti: kinaz IκB (IKK), NF-κB, proteinov A20, IκBα, njihovih kompleksov in transkriptov. Ugotovimo, da se ta model v veliki meri sklada z izmerjenimi vrednostmi in z rezultati drugih modelov ter, da ob različnih pogojih in vrednostih parametrov lahko reproducira različno dinamiko sistema – oscilirajočo ali dvofazno. Identificiramo tiste parametre in njihove vrednosti, ki posledično pomembno vplivajo na časovno dinamiko izražanja genov.
Ključne besede: nuklearni faktor NF-κB, signalne poti, izražanje genov, matematični model, vnetje.
Objavljeno: 29.01.2020; Ogledov: 525; Prenosov: 75
.pdf Celotno besedilo (1,58 MB)

6.
Prispevek k poznavanju ekologije solinarke (aphanius fasciatus) v slovenskih obrežnih mokriščih
Nola Obersnel, 2019, magistrsko delo

Opis: Solinarka Aphanius fasciatus je majhna vsejeda riba iz družine drstečih živorodnih krapovcev (Cyprinodontidae). V Sloveniji je prisotna na več obmorskih mokriščih. Naša raziskava je potekala v Sečoveljskih in Strunjanskih solinah od jeseni 2014 do decembra 2016. Opravili smo 24 vzorčenj. V pionirski raziskavi (2014 in 2015) smo ugotavljali vpliv ekoloških dejavnikov na kondicijski indeks rib solinark. Namen je bil nadgraditi pionirsko raziskavo z novimi dejstvi in znatno večjim vzorcem ter ugotoviti ali se ugotovljeni vzorec (kondicijski indeks in biometrija) iz predhodne raziskave ohranja. Metoda vzorčenja je temeljila na lovu osebkov z veliko mrežo za lov planktona, vršami ter srednje veliko mrežo za lov manjših morskih organizmov. Za ugotavljanje fizičnega stanja osebkov smo za vsak osebek (2379 osebkov) na podlagi dolžine in mase izračunali Fultonov kondicijski faktor. Ugotovili smo, da imajo solinarke boljši kondicijski indeks in biometrične lastnosti v večjih habitatih, kot so solinski bazeni ter lagune in nekoliko slabši v manjših habitatih (kotanje in kanali). Prisotnost vegetacije ni ključna za preživetje. Najmanj primerna območja zanje so naravne majhne kotanje brez dotoka vode. V slednjih je večja možnost infestacij s paraziti, kot v lagunah, kanalih in solinskih bazenih. V populacijah so samice v primerjavi s samci številčnejše in imajo boljši kondicijski indeks ter biometrične lastnosti. Starostno razmerje populacij je v prid mlajšim osebkom. V nadaljnjih raziskavah bi bilo smotrno vzorčiti v poletnih mesecih ter v večjih habitatih.
Ključne besede: solinarka, Fultonov kondicijski faktor, biometrične lastnosti, solinski bazen, kanal, kotanja, laguna
Objavljeno: 23.01.2020; Ogledov: 460; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (2,46 MB)

7.
Genetska in farmakogenetska analiza genov iz družine dejavnika tumorske nekroze pri revmatoidnem artritisu
Danijela Cole, 2019, diplomsko delo

Opis: Revmatoidni artritis (v nadaljevanju RA) je avtoimunska bolezen, ki jo povzročajo različni dejavniki. Prizadene približno 1% odraslih v Sloveniji in po svetu, najpogostejše med njimi so ženske. Gre za heterogeno, kronično vnetno bolezen, katera napade sklepe oz. sinovinalno tkivo. Bolezen je posledica delovanja tako okoljskih kot genetskih dejavnikov. Za zdravljenje so najbolj učinkovita biološka zdravila, večina deluje na principu zaviranja dejavnika tumorske nekroze (TNF). Namen naše diplomske naloge je bil poiskati povezave med izbranimi polimorfizmi v genih iz družine TNF in nastankom RA ter odgovor na terapijo pri RA. V nalogi smo se osredotočili na slovensko populacijo, na voljo smo imeli 276 vzorcev bolnikov z RA ter 123 zdravih posameznikov, na katerih smo z metodo verižne reakcije s polimerazo, ki ji je sledil polimorfizem dolžin restrikcijskih fragmentov (PCR-RFLP), ter analizo taljenja visoke ločljivosti (HRM) genotipizirali izbrane polimorfizme posameznega nukleotida (SNP-je) v genu TRAF1 (rs3761847) ter v regiji gena TNFAIP3 (rs6920220). Nadalje smo primerjali alelne in genotipske frekvence analiziranih SNP-jev med bolniki z RA ter zdravimi posamezniki ter glede na klinične podatke. V okviru diplomske naloge smo potrdili statistično značilno povezavo SNP-ja rs6920220 z nastankom RA ter povezavo tega SNP-ja z odgovorom na terapijo, pri čemer je alel A tisti, ki je povišan v skupini bolnikov v primerjavi z zdravimi posamezniki ter je povezan s slabšim odgovorom. Prav tako smo nakazali na morebitno vlogo SNP-ja rs3761847 v genu TRAF1 pri nastanku RA. Tako smo v okviru dela potrdili povezavo genov iz družine dejavnika tumorske nekroze z nastankom in potekom RA v slovenski populaciji ter s tem prispevali nov potencialni biooznačevalec nastanka in poteka RA v slovenski populaciji.
Ključne besede: Revmatoidni artritis, faktor tumorske nekroze, genetika RA, farmakogenetska analiza, SNP
Objavljeno: 10.10.2019; Ogledov: 315; Prenosov: 36
.pdf Celotno besedilo (2,37 MB)

8.
Določitev temperaturnih korekcijskih faktorjev inštalacijskega odklopnika ETIMAT P10
Uroš Jazbec, 2019, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava potek določanja temperaturnih korekcijskih faktorjev za inštalacijski odklopnik ETIMAT P10 s kombiniranim sprožnikom. Predstavljene so tudi meritve na vzorcih pri različnih temperaturah od -40 do +60 °C ter simulacijski model sprožnika v programskem okolju COMSOL. Na podlagi meritev in simulacij so določeni korekcijski faktorji za posamezne temperature in tipe odklopnikov. Prav tako diplomsko delo obravnava splošno delovanje odklopnika in njegove sestavne dele.
Ključne besede: Inštalacijski odklopnik, ETIMAT P10, korekcijski faktor, temperatura, kombiniran sprožnik
Objavljeno: 28.06.2019; Ogledov: 642; Prenosov: 100
.pdf Celotno besedilo (2,57 MB)

9.
Resonančna rentgenska spektroskopija stolpičastih tekočekristalnih faz iz molekul z ukrivljeno sredico
Domen Paul, 2018, magistrsko delo

Opis: Tekoči kristali so snovi, ki imajo tudi anizotropno tekočinsko fazo. Zgrajeni so iz velikih organskih molekul anizotropnih oblik. V magistrskem delu obravnavamo tekoče kristale iz molekul z ukrivljeno sredico. Zaradi svoje oblike imajo takšne molekule permanentni električni dipol, kadar pa se zlagajo v plasti, so plasti praviloma polarizirane. Molekule z ukrivljeno sredico se učinkovito zlagajo tudi v stolpiče, ki jih tvorijo fragmenti smektičnih plasti. Med stolpičaste tekočekristalne faze iz molekul z ukrivljeno sredico uvrščamo faze B_1, nagnjeno B_1, B_1rev in nagnjeno B_1rev. Razlikujejo se po različni povprečni smeri dolgih in kratkih osi molekul. Za ločevanje med strukturami se uporablja več optičnih, električnih, termičnih in drugih metod, mi pa se omejimo na klasično in resonančno elastično rentgensko spektroskopijo. S klasično rentgensko spektroskopijo merimo razlike v porazdelitvi elektronske gostote, kar nam da sliko prostorske ureditve molekul. Klasično dopolnjuje resonančna rentgenska spektroskopija, ki je občutljiva tudi na orientiranost dolgih in kratkih osi molekul. Oblikovni faktor molekule z ukrivljeno sredico je anizotropna količina, zato ga opišemo s tenzorjem, ki je premo sorazmeren z anizotropnim delom tenzorja dielektričnosti. Izračunamo tenzorske oblikovne faktorje za pet možnih ureditev ukrivljenih molekul v nagnjeni B_1rev fazi. Iz tenzorskega oblikovnega faktorja napovemo intenziteto in polarizacijo interferenčnih vrhov v odvisnosti od polarizacije vpadnega valovanja. S primerjavo lege vrhov, ki so dovoljeni pri klasični rentgenski spektroskopiji, in lege interferenčnih vrhov pri resonančni rentgenski spektroskopiji napovemo, kateri vrhi so čisto resonančni, torej klasično prepovedani. Vrhi, ki jih napovemo pri klasični in resonančni rentgenski spektroskopiji, so lahko resonančno ojačani. S teoretičnim modelom napovemo, da je smer polarizacije linearno polariziranega valovanja, ki se resonančno sipa na vzorcu tekočega kristala iz molekul z ukrivljeno sredico, zmeraj pravokotna na smer polarizacije vpadnega valovanja. Ugotovimo, da lahko med strukturami z različnimi orientacijami molekul najdemo razlike v interferenčnih spektrih pri resonančni rentgenski spektroskopiji, zato je ta metoda ustrezna za razlikovanje med strukturami.
Ključne besede: tekoči kristali, molekule z ukrivljeno sredico, nagnjena B_1rev faza, resonančna rentgenska spektroskopija, tenzorski oblikovni faktor, polarizacija sipanega valovanja.
Objavljeno: 29.11.2018; Ogledov: 401; Prenosov: 48
.pdf Celotno besedilo (2,46 MB)

10.
Vpliv mleka, mlečnih bioaktivnih peptidov in l-arginina na celično signalizacijo v kožnih fibroblastih
Hristina Kocić, 2018, doktorsko delo/naloga

Opis: Danes imamo na trgu različne kozmetične izdelke, ki vsebujejo večinoma kravje mleko ali sirotko, šele v zadnjih letih pa so na trgu prisotni tudi izdelki, ki vsebujejo mleko. Njihov učinek se odraža v izboljšani vlažnosti in mehkobi kože z nežnim regenerativnim učinkom. Glede na to, da so polarni lipidi mleka v obliki stabilnih emulzij, lažje prodrejo v kožo in eksperimentalno se je pokazalo, da spodbujajo rast dlak. V študijah in vitro na kulturah fibroblastov kože, se je pokazal učinek kravjega mleka pri spodbujanju proliferacije celic v primerjavi s kontrolnimi celicami. Fibroblasti kože predstavljajo fenotipsko zelo dinamično raznovrstno populacijo, ki se nahaja v plasti dermisa. Signaliziranje poteka preko sprememb v izraženosti različnih membranskih receptorjev in proteinov v signalnih poteh, ki spreminjajo kinazno aktivnost, delovanje transkripcijskih faktorjev in modulatorjev apoptoze. Omenjeni mehanizmi so dobro preučeni v procesu celjenja ran in patoloških fibroz. Narejena študija je imela namen raziskati učinke različnih vrst mleka, bioaktivnih proteinov, peptidov in amino kisline L-arginin na metabolizem oz. signalizacijo fibroblastov kože. To predstavlja osnovo za razlago potencialno koristnih učinkov mleka v dermatologiji ter možnost njegove uporabe. Raziskovali smo tri področja: i) Raziskave na področju celične signalizacije fibroblastov pri izpostavitvi človeškemu, osličjemu ali kravjemu mleku in njihovim vrstno-specifičnim kolostrumom, komercialnim formulam mleka v prahu, -kazeinom, -kazomorfinom in L-argininu. Ta poskus naj bi dal odgovor na vprašanje, katera od omenjenih snovi kaže največji proliferativni, (proti)apoptotični in (proti)vnetni učinek v primerjavi s kontrolnimi celicami. Po izpostavitvi smo zasledovali jedrni transkripcijski faktor NF-κB p65, signalne molekule celične proliferacije (kinaze Akt-1, fosfo-Akt-1, Erk-1, fosfo-Erk-1, JNKa, fosfo-JNK in fosfo-STAT-1), faktor migracije (CD26) in proteine v notranji poti apoptoze (Bcl2 in Bax). Pridobljeni podatki so lahko začetna osnova za razumevanje njihove morebitne dermatološke uporabe; ii) Raziskave na področju praktične biotehnologije na podlagi opazovanja učinkov različnih vrst mleka, ki jih imajo na sproščanje ftalatov iz plastičnih mas in proučevanje možnosti enkapsuliranja osličjega mleka v nanoliposome; iii) praktična priprava kozmetičnih formulacij (krem) na osnovi nanoliposomov, v katere je enkapsulirano mleko in L-arginin. Glede na znižanje ravni NF-κB p65 v kožnih fibroblastih lahko zaključimo, da imata človeško in osličje mleko protivnetno delovanje. Glede na podatek, da sta intenzivno zvišanje NF-κB p65 pokazala β-kazein in β-kazomorfin-7, je možno, da ne-kazeinski proteini humanega in osličjega mleka pripomorejo k protivnetnim značilnostim. Aktivacija kinaz je bila opažena pri vzorcih mleka s kazeinom in L-argininom. To kaže na to, da so kazeinski proteini in L-arginin odgovorni za stimulacijo rasti celic in posledično za morebitno regeneracijo kože pri tretmaju z mlekom. Med vsemi obravnavanimi kinazami se je aktivna oblika Erk-kinaze večkratno povišala, kar nakazuje na možnost uporabe te kinaze kot specifičnega markerja za regenerativno-proliferativni potencial fibroblastov. Osličje mleko je primerjalno bolj občutljivo na onesnaženje s ftalati iz plastičnih mas, zato se je pri pakiranju potrebno izogibati plastični embalaži. Nanoliposomi predstavljajo ustrezen sistem za enkapsulacijo mleka. Njihova uporaba predvidoma omogoča boljši dostavni sistem proteinov za kožo.
Ključne besede: Fibroblasti kože, osličje mleko, beta-kazeinom, beta-kazomorfinom, L-arginin, transkripcijski faktor NF-κB p65, kinaze Akt-1, fosfo-Akt-1, Erk-1, fosfo-Erk-1, JNK, fosfo-JNK, fosfo-STAT-1, CD26, Bc2, Bax, ftalati, fosfolipidna nanosfera
Objavljeno: 30.10.2018; Ogledov: 700; Prenosov: 122
.pdf Celotno besedilo (3,71 MB)

Iskanje izvedeno v 0.35 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici