| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 75
Na začetekNa prejšnjo stran12345678Na naslednjo stranNa konec
1.
Načrtovanje dela inkluzivnih pedagogov z otroki s posebnimi potrebami : magistrsko delo
Tina Hartman, 2022, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga z naslovom Načrtovanje dela inkluzivnih pedagogov z otroki s posebnimi potrebami je razdeljena na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo naredili poglobljeno analizo pogledov različnih avtorjev o inkluziji v vzgoji in izobraževanju, opredelili otroke s posebnimi potrebami, predstavili prilagoditve, oblike podpore in pomoči, ki jih potrebujejo le ti. V empiričnem delu smo predstavili raziskovalni del, pri katerem smo uporabili kvalitativni raziskovalni pristop. Podatke smo zbrali z individualiziranimi strukturiranimi intervjuji. V empiričnem delu smo s pomočjo opravljenih intervjujev odgovorili na raziskovalna vprašanja, ki se nanašajo na načrtovanje in pripravo na delo inkluzivnih pedagogov z otroki s posebnimi potrebami, načrtovanje in urejanje prilagoditev, načrtovanje strategij in pristopov dela ter didaktičnih pripomočkov za otroke s posebnimi potrebami, kakšna je skrb za ustvarjanje inkluzivnega okolja in kako poteka evalvacija dela inkluzivnih pedagogov. Raziskava je pokazala, da inkluzivni pedagogi kot ključen del načrtovanja dela z otroki s posebnimi potrebami opredeljujejo poznavanje otroka in njegovih potreb. Vzgojno-izobraževalna ustanova sestavi individualiziran program, v katerem so zapisani cilji, ki inkluzivnim pedagogom predstavljajo vodilo za delo. Pri urah dodatne strokovne pomoči, kot tudi pri pouku, so učenci s posebnimi potrebami deležni prilagoditev. K načrtovanju in izboljšanju nadaljnjega dela inkluzivnim pedagogom doprinesejo opravljene evalvacije. Inkluzivni pedagogi se z različnimi pristopi in strategijami dela trudijo, da bi v vrtcih in šolah vladala inkluzivna klima.
Ključne besede: otroci s posebnimi potrebami, inkluzija v vzgoji in izobraževanju, inkluzivni pedagogi, prilagoditve, dodatna strokovna pomoč, evalvacija
Objavljeno v DKUM: 19.05.2022; Ogledov: 20; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (763,53 KB)

2.
Analiza praktičnega usposabljanja za didaktiko družboslovja v študijskem programu predšolska vzgoja 1. stopnja : magistrsko delo
Klavdija Kangler, 2022, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo evalvirali praktično usposabljanje študentov predšolske vzgoje za didaktiko družboslovja iz vidika več ravni oz. perspektiv. Na teoretični ravni, na ravni primerjave predmetnikov, na ravni evalvacije dnevnikov praktičnega usposabljanja, na ravni mnenj študentov in na ravni refleksije mentorjev v vrtcih. V teoretičnem delu smo predstavili praktično usposabljanje za bodoče vzgojitelje predšolskih otrok, vloge sodelujočih v praktičnem usposabljanju, področje evalvacije, ki se dotika vseh deležnikov praktičnega usposabljanja in vsebine, cilje, oblike dela ter integracijo didaktike družboslovja z drugimi področji. V empiričnem delu predstavljamo rezultate analize dnevnikov praktičnega usposabljanja, rezultate anketnega vprašalnika, ki so ga reševali študentje dodiplomskega študija predšolske vzgoje, ter analizo intervjujev z mentoricami, ki na pedagoško prakso sprejemajo študente študijskega programa Predšolska vzgoja. Rezultati so pokazali, da so študentje delno usposobljeni za samostojno delo z otroki na področju družbe, da si na nastopih za področje družbe pretežno izbirajo manj kompleksne teme, njihove kompetence se razvijajo postopoma. Mentorji prav tako opažajo delno usposobljenost za vodenje dejavnosti za področje družbe pri študentih in pri sebi. Naloga pomembno prispeva k razumevanju didaktičnih in pedagoških kompetenc študentov za področje družbe, saj predstavlja različne perspektive raziskovalnega problema.
Ključne besede: didaktika družboslovja, praktično usposabljanje, evalvacija, predšolska vzgoja
Objavljeno v DKUM: 02.03.2022; Ogledov: 124; Prenosov: 25
.pdf Celotno besedilo (1,26 MB)

3.
Model za sistematično ocenjevanje kakovosti storitev javnega prevoza : magistrsko delo
Klemen Košič, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu sem na podlagi pregleda literature mednarodnih standardov, priročnikov in raziskav razvil model za ocenjevanje kakovosti javnega prevoza. Model predlaga nov koncept kvalitete storitev: kvalitetna storitev javnega prevoza je storitev, ki ponuja čim višjo občuteno hitrost potovanja za čim več potencialnih uporabnikov s čim manj resursi. Predlaga tudi nov konceptualni okvir: elementi kakovosti so horizontalno klasificirani na fizične/objektivne in psihične/subjektivne; vertikalno pa so klasificirani na elemente postaje, linije in omrežja. Model je namenjen primerjavi omrežij javnega prevoza, vrednotenju sprememb omrežja in za izvajanje monitoringa kvalitete storitev.
Ključne besede: ocenjevanje kakovosti storitev, prometni sistem, trajnostna mobilnost, javni prevoz, postaja, linija, omrežje, potovalne navade, EN 13816:2003, primerjalna evalvacija (ang. benchmarking)
Objavljeno v DKUM: 17.01.2022; Ogledov: 172; Prenosov: 24
.pdf Celotno besedilo (12,46 MB)

4.
UČINKOVITOST PRENOSA ZNANJA O STRESU IN VEŠČIN ZA SPOPRIJEMANJE S STRESOM V PROGRAMU
Lucija Furman, 2016, magistrsko delo

Opis: Negativne učinke stresa in posledice le-tega na duševno zdravje otrok in mladostnikov je mogoče zmanjšati z različnimi promocijskimi in preventivnimi programi, med katerimi je tudi program Ko učenca strese stres, ki ga je razvil Nacionalni inštitut za javno zdravje. Za pridobivanje informacij o učinkovitosti programov, načinih izboljšave in upravičenosti uporabe resursov ter identifikacijo nepričakovanih izidov so pomembne raznovrstne in tudi zunanje evalvacije programov, ki pa se v Sloveniji večinoma izvajajo v omejenem obsegu oz. predvsem s procesno evalvacijo. Namen magistrskega dela je bil ovrednotiti učinkovitost prenosa znanja o stresu in veščin za spoprijemanje s stresom z uporabo modela edukacije edukatorjev v programu Ko učenca strese stres. Za vrednotenje učinkovitosti prenosa znanja o stresu in veščin za spoprijemanje s stresom je bila izvedena evalvacija takojšnjih vplivov, in sicer s pomočjo kvantitativne metodologije, izvedbe testa znanja in anket med udeleženci izobraževanja. Dodatno je bila izvedena procesna evalvacija, ki je spremljala implementacijo programa. V raziskavi je sodelovalo 275 oseb: 18 oseb se je udeležilo edukacije za regionalne edukatorje, 257 oseb iz 204 institucij pa edukacije za učitelje edukatorje. Rezultati raziskave so pokazali, da se je pri regionalnih edukatorjih in učiteljih edukatorjih izboljšalo znanje o stresu in veščinah za spoprijemanje s stresom. Pridobili so tudi novo znanje o tehnikah, ki so primerne za starejše in mlajše učence. Prav tako so po končanem izobraževanju poročali o zaznani večji samoučinkovitosti za prenos znanja in informacij o stresu ter za izvedbo izobraževanja o stresu in spoprijemanju z njim. Ugotovitve kažejo, da je model edukacije edukatorjev, z določenimi izboljšavami, učinkovit način za prenos znanj in veščin v različnih promocijsko-preventivnih programih na področju duševnega zdravja.
Ključne besede: evalvacija, edukacija edukatorjev, promocija duševnega zdravja, stres, učenci, učitelji
Objavljeno v DKUM: 12.01.2022; Ogledov: 160; Prenosov: 43
.pdf Celotno besedilo (1,94 MB)

5.
Oblikovanje in evalvacija modula razvijanja socialnih veščin za mlajše odrasle
Barbara Peras, 2021, magistrsko delo

Opis: V pričujočem magistrskem delu smo proučevali program projektnega učenja mlajših odraslih ter oblikovali in evalvirali modul socialnih veščin za mlajše odrasle. V teoretičnem delu smo se dotaknili zgodovine projektnega učenja, opisali ciljno skupino in cilje programa ter kurikulum programa PUM-O. V osrednjem delu naloge smo teoretično predstavili teme oblikovanega modula socialnih veščin. Teme so bile: komunikacija, stres, strah, osebnost, motivacija in zaposlitev. Izbrali smo teme, za katere smo določili, da so pomembne za kakovosten osebnostni razvoj vsakega posameznika. Nato smo razložili še Herbartovo artikulacijo pouka, ker je bila le-ta podlaga za oblikovanje delavnic. Na koncu teoretičnega dela smo oblikovali "modul razvijanja socialnih kompetenc za mlajše odrasle", ki je namenjen prav udeležencem programa PUM-O. Modul je zasnovan v obliki dinamičnih, interaktivnih delavnic, saj smo želeli zagotoviti aktivno sodelovanje med udeleženci. V empiričnem delu naloge smo modul socialnih veščin za mlajše odrasle evalvirali iz treh zornih kotov. Ti so iz vidika visokošolskega učitelja, študenta in mentorjev programa PUM-O. Izvedli smo kvalitativno empirično raziskavo s pomočjo anketnega vprašalnika. Na podlagi pridobljenih podatkov smo primerjali razlike o časovnem okviru delavnic, zanimivosti in nezanimivosti oziroma neučinkovitosti delavnic, ter mnenja o kvizu najhitrejša roka. S pomočjo raziskave smo želeli ugotoviti, ali opažamo razlike med odgovori mentorjev, visokošolskega učitelja in študenta. Na podlagi pridobljenih podatkov smo ugotovili, da do razlik prihaja pri vsebinsko usmerjenih vprašanjih (časovni okvir delavnice in kviz 'hitra roka'), kjer mnenja mentorjev programa PUM-O odstopajo zaradi dolgoletnih izkušenj na področju izobraževanja mlajših odraslih. Glede na to, da širša javnost, predvsem študenti pedagoške smeri, ne pozna dovolj problematike mlajših odraslih, bi bilo zelo koristno, da bi študenti z udeleženci programa izvajali delavnice s področja poklicne identitete, osebnostne rasti in splošne poučenosti na fakulteti ali v prostorih programa PUM-O.
Ključne besede: PUM-O, projektno učenje, mlajši odrasli, evalvacija, socialne veščine, osebnost, cilji
Objavljeno v DKUM: 26.10.2021; Ogledov: 252; Prenosov: 41
.pdf Celotno besedilo (1,57 MB)

6.
Evalvacija i-učbenika za matematiko v osnovni šoli: razmerje in podobnost v 9. razredu
Tea Horvat, 2019, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu z naslovom Evalvacija i-učbenika za matematiko v osnovni šoli: razmerje in podobnost v 9. razredu smo želeli pridobiti informacije o učinkovitosti i-učbenika pri uresničevanju izobraževalnih ciljev matematike v 9. razredu osnovne šole. V teoretičnem delu magistrskega dela smo se seznanili z IKT in e-gradivi ter nekaterimi dostopnimi evalvacijami e-gradiv. Posebej so nas zanimali: osnovnošolska matematika skozi e-vsebine in e-storitve ter njeno poučevanje in učenje s pomočjo i-učbenikov in apletov. V empiričnem delu smo podrobno opisali pedagoški eksperiment, v katerega so bili vključeni učenci treh oddelkov 9. razreda ene od osnovnih šol v Mariboru. Kontrolna skupina (en oddelek) je bila poučevana s klasičnim tiskanim učbenikom, eksperimentalna skupina (dva oddelka) pa z i-učbenikom. V i-učbeniku smo za namene našega poučevanja preučili temo Razmerje in podobnost, izbrali IKT učno okolje ter določili načine zbiranja in analiziranja podatkov. Zanimal nas je vpliv i-učbenika na boljše oz. slabše učence in razvoj proporcionalnega sklepanja učencev. Ugotovili smo, da so učenci eksperimentalne skupine v finalnem preizkusu znanja dosegli nekoliko višji rezultat kot učenci kontrolne skupine. I-učbenik je pri obravnavi učne teme Razmerje in podobnost pozitivno vplival na učence, slabše od povprečja (z ocenama 1 in 2) in boljše od povprečja (z ocenama 4 in 5). Na proporcionalno sklepanje pa je uporaba i-učbenika le delno vplivala.
Ključne besede: IKT, e-izobraževanje, e-gradiva, delitev e-učbenikov, i-učbenik, aplet, evalvacija i-učbenika, matematika, razmerje in podobnost, proporcionalno sklepanje
Objavljeno v DKUM: 05.11.2019; Ogledov: 627; Prenosov: 105
.pdf Celotno besedilo (3,69 MB)

7.
Trening socialnih veščin pri urah oddelčne skupnosti v 4. razredu
Kaja Bencak, 2019, magistrsko delo

Opis: Šola ne predstavlja zgolj okolja, ki izobražuje, ampak tudi okolje, v katerem lahko otrok razvija socialne veščine, ki mu omogočajo učinkovito vedenje v socialnem prostoru. Zato je pomembno, da tudi v šoli skrbimo za razvoj in vzdrževanje socialnih veščin, saj lahko v nasprotnem primeru prihaja do težav, ki se znajo odražati na učnem področju, na področju odnosov in duševnem zdravju, ter se lahko pojavljajo tudi v obdobju adolescence in kasneje v življenju. Za preprečitev morebitnih posledic primanjkljajev na področju socialnih veščin, smo v ta namen oblikovali trening socialnih veščin, ga izvedli in tudi evalvirali. Izvedli smo ga v četrtem razredu osnovne šole pri urah oddelčne skupnosti, ki so med drugim namenjene ravno ustvarjanju optimalnih pogojev za osebnostni razvoj posameznika ter pripravi učencev za kakovostno življenje v skupnosti. Podatke o evalvaciji intervencije smo zbrali s kvantitativnimi in kvalitativnimi metodami pedagoškega raziskovanja. Analiza intervjuja, vprašalnika, evalvacijskih vprašalnikov in lastne refleksije izvajalca je pokazala, da je po izvedbi prišlo do manjših sprememb na področju odnosov in socialnega položaja posameznikov ter do določenih pozitivnih sprememb na področju obravnavanih socialnih veščin. Prav tako smo iz strani učencev in učiteljice zaznali naklonjenost do delavnic treninga socialnih veščin pri urah oddelčne skupnosti in željo po tovrstnem delu v prihodnosti.
Ključne besede: trening socialnih veščin, socialne veščine, ure oddelčne skupnosti, razred, evalvacija
Objavljeno v DKUM: 24.10.2019; Ogledov: 677; Prenosov: 103
.pdf Celotno besedilo (4,66 MB)

8.
Analiza metrik za avtomatsko vrednotenje strojnih prevodov
Klemen Arzenšek, 2018, delo diplomskega projekta/projektno delo

Opis: V projektu smo opravili pregled metrik za avtomatsko vrednotenje strojnih prevodov. Testirali smo določene metrike za ocenjevanje prevodov iz angleščine v slovenščino. Vsi testi so bili opravljeni z metrikami direktno iz Linux terminala. Testirali smo tako, da smo vsako metriko oz. sklop metrik lokalno zaganjali, vsako metriko posebej z več testnimi vzorci, da smo dobili več rezultatov in tako odpravili nepotrebna odstopanja. V poročilu bomo predstavili tudi osnove strojnega prevajanja in osnove vrednotenja le-tega. Metrike, ki smo jih uporabili pri testiranju, bomo podrobno opisali in v praksi preizkusili.
Ključne besede: strojno prevajanje, evalvacija, metrika avtomatske evalvacije
Objavljeno v DKUM: 05.02.2019; Ogledov: 840; Prenosov: 71
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

9.
Učinek treninga socialnih veščin v razredu na socialne kompetence učencev in razredno klimo
Anja Jularić, 2018, magistrsko delo

Opis: Mladostniki z lažjo motnjo v duševnem razvoju imajo primanjkljaje na področju intelektualnega delovanja in prilagoditvenih spretnosti. V slednje uvrščamo tudi težave na področju socialnih veščin, zato smo se odločili za izvedbo treninga socialnih veščin v dveh šestih razredih osnovne šole s prilagojenim programom vzgoje in izobraževanja z nižjim izobrazbenim standardom. Vključena je bila tudi kontrolna skupina. Potekalo je 10 srečanj z interaktivnimi igrami in diskusijami po eno šolsko uro v vsaki skupini, enkrat na teden. Z vprašalnikom socialnih veščin so bile izmerjene veščine asertivnost, empatija, samokontrola, sodelovanje in odgovornost. Socialne veščine so ocenili učenci in njihovi starši. Zanimal nas je tudi morebiten vpliv treninga na razredno klimo, za merjenje katere smo prav tako uporabili vprašalnik, ki so ga izpolnili učenci in razredničarke. Izveden je bil tudi intervju z razredničarkama eksperimentalnih razredov. Po vsakem srečanju je potekala evalvacija posamezne delavnice s strani učencev, razredničark in vodje delavnic. Rezultati so pokazali, da je imel trening socialnih veščin rahel pozitiven učinek na socialne veščine v splošnem, spremembe so se pokazale tudi pri nekaterih specifičnih veščinah. Pri razredni klimi so se pokazale manjše pozitivne spremembe v medosebnih odnosih, ki so del konstrukta, na podlagi rezultatov pa ne moremo ugotoviti vpliva treninga na razredno klimo. Evalvacije so pokazale zadovoljstvo s treningom, učenci so poročali o dobrem počutju, razredničarki pa o ustreznosti in koristnosti treninga. Tovrstne treninge socialnih veščin bi bilo smiselno skozi daljše časovno obdobje izvajati tudi v prihodnje, saj že krajše intervencije pripomorejo k pozitivnim spremembam.
Ključne besede: trening socialnih veščin, socialne veščine, razredna klima, evalvacija, lažja motnja v duševnem razvoju
Objavljeno v DKUM: 09.01.2019; Ogledov: 1182; Prenosov: 298
.pdf Celotno besedilo (1,93 MB)

10.
Timsko načrtovanje, poučevanje in evalvacija pri interesnih dejavnostih
Aleksandra Slatinšek-Mlakar, 2009, strokovni članek

Opis: Danes se učitelji v šolah timskega dela lotevamo bolj strokovno in sistematično. Udeležili smo se lahko različnih dodatnih strokovnih izobraževanj, seminarjev in delavnic, kjer smo si pridobili ustrezno znanje in nekaj izkušenj za timsko delo. Današnja šola je timsko delo vpeljala predvsem na področjih načrtovanja in poučevanja ter z njima povezane evalvacije. V prispevku je zajet vidik timskega dela na vseh treh področjih in podkrepljen s praktičnim primerom v okviru interesnih dejavnosti. Opisan primer timskega dela na razredni stopnji prikazuje uresničevanje zamisli o interdisciplinarnem sodelovanju med učitelji, vodstvenimi delavci, učenci in zunanjimi sodelavci. Zajema podroben prikaz uresničevanja zastavljenih ciljev na področju timskega načrtovanja in poučevanja kot tudi evalvacije. Uspešna izvedba gledališke predstave predstavlja povratno informacijo o uspešnosti timskega sodelovanja. Na podlagi evalvacijskega vprašalnika udeleženci tima menijo, da je projekt odlično uspel, in si želijo še več takšnih ustvarjalnih aktivnosti.
Ključne besede: timsko delo, timsko načrtovanje, timsko poučevanje, timska evalvacija, interesne dejavnosti
Objavljeno v DKUM: 10.10.2017; Ogledov: 703; Prenosov: 145
.pdf Celotno besedilo (1,12 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici