| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
OBLIKOVANJE STANDARDOV V ZDRAVSTVENI NEGI Z UPOŠTEVANJEM ERGONOMSKIH NAČEL ZA ZMANJŠEVANJE BIOMEHANIČNIH OBREMENITEV HRBTENICE
Jadranka Stričević, 2010, doktorska disertacija

Opis: Zdravstvena nega je fizično naporna dejavnost in negovalno osebje ima več mišično-skeletnih obolenj kot številne druge poklicne skupine. Ravnanje s pacienti in pridružene aktivnosti se danes ocenjujejo kot primarni faktor vpliva na pojav bolečine v hrbtenici pri negovalnem osebju. Namen raziskave v doktorski disertaciji je bil, da v bolnišničnem okolju med zaposlenimi v negovalnem timu celovito analiziramo pogoje dela in njihov vpliv na bolniško odsotnost zaradi zdravstvenih težav s hrbtenico. Preučevali smo, kateri dejavniki vplivajo na obolevnost hrbtenice pri zaposlenih in koliko lahko ergonomsko tehnični pripomočki zmanjšajo nevarne telesne položaje pri delu in olajšajo premagovanje bremen. Na podlagi rezultatov analize smo oblikovali tri procesne standarde negovalnih intervencij v zdravstveni negi z uporabo ergonomsko tehničnih pripomočkov. K preučevanju problema in pridobivanju podatkov o bolečinah ledvenega in vratnega dela hrbtenice pri delu negovalnega osebja, smo v prvih dveh fazah raziskave pristopili na podlagi kvantitativne analize. Podatke smo zbirali s pomočjo dveh strukturiranih vprašalnikov. Tretja faza raziskave je predstavljala vizualno spremljanje negovalnega osebja pri rednem delu s pomočjo metode OWAS. V četrti fazi raziskave smo se osredotočili na bistvene ergonomske pomanjkljivosti pri izvajanju zdravstvene nege pacienta in oblikovali tri procesne standarde negovalnih intervencij v zdravstveni negi z uporabo ergonomsko tehničnih pripomočkov, ki se ne uporabljajo pogosto oz. se sploh ne uporabljajo. Rezultati raziskave so pokazali, da so delovna doba 19 let in več, večkratno dnevno dvigovanje bremena nad 10 kg mase in neizvajanje preventivnih vaj za krepitev hrbtenice, statistično pomembni pokazatelji težav s hrbtenico. Z metodo OWAS smo pri 15 kritičnih telesnih legah, z uporabo ergonomsko tehničnih pripomočkov, zabeležili skupno znižanje v višini 12.9 odstotnih točk, iz 20.6 na 7.7 odstotka. Naslednja pomembna ugotovitev je bila, da so zaposleni na oddelkih v bolnišnici, kjer se pogosteje uporabljajo ergonomsko tehnični pripomočki, poročali statistično pomembno manj težav s hrbtenico. V raziskavi smo pokazali, da uporaba ergonomsko tehničnih pripomočkov bistveno zmanjša kritične telesne lege in biomehanične obremenitve hrbtenice negovalnega osebja v zdravstveni negi. Ugotovili smo, da se ergonomsko tehnični pripomočki, če so na razpolago, tudi uporabljajo. Percepcija, da se osebje v negovalnem timu pripomočkov pri delu izogiba ne drži in ne more veljati kot izgovor, da organizacija ergonomskega programa ne izpelje. Če merimo učinek izvedbe ergonomskega programa le s finančnega stališča, potem morajo biti naša pričakovanja usmerjena dolgoročno.
Ključne besede: Standard, zdravstvena nega, ergonomska načela, bolečina v hrbtenici, opazovanje telesnih leg
Objavljeno: 06.01.2011; Ogledov: 4930; Prenosov: 1205
.pdf Celotno besedilo (3,39 MB)

2.
Sedeči delovni položaj medicinske sestre
Senka Kovač, 2017, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo analizirali sedeče delovno mesto medicinske sestre. Namen diplomskega dela je opisati delo v sedečem položaju medicinske sestre in pomen ergonomije pri oblikovanju delovnega mesta.Raziskovalna metodologija. V raziskavi smo uporabili kvantitativno metodo dela. V diplomskem delu smo podatke zbrali z anketnim vprašalnikom. Raziskavo smo izvedli med 40 medicinskimi sestrami zdravstvenega doma v mesecu maju.
Ključne besede: Medicinska sestra, sedeči delovni položaj, ergonomija, ergonomska načela.
Objavljeno: 29.06.2017; Ogledov: 362; Prenosov: 92
.pdf Celotno besedilo (1,31 MB)

3.
Analiza delovnega mesta medicinske sestre in uporaba ergonomskih načel pri dvigovanju bremena
Barbara Vavkan, 2016, magistrsko delo

Opis: Izhodišče. V magistrskem delu smo analizirali delovna mesta medicinskih sester in uporabo ergonomskih načel pri dvigovanju bremen v zdravstveni negi. Namen magistrskega dela je bil s perspektive medicinskih sester analizirati njihovo delovno okolje in ugotoviti, ali pri svojem delu upoštevajo ergonomska načela in s tem zmanjšujejo tveganje za nastanek bolezni, ali imajo medicinske sestre že kakšne težave, ki so posledica preobremenjenosti na delovnem mestu. Raziskovalna metodologija. V raziskavi smo uporabili kvantitativno metodo dela. V magistrskem delu smo podatke zbrali z anketnim vprašalnikom. Raziskavo smo izvedli med 30 medicinskimi sestrami Bolnišnice Topolšica v mesecu septembru 2015. Rezultati raziskave. Z raziskavo smo ugotovili, da je 87 % anketirancev zaposlenih na negovalnem oddelku. Ugotovili smo, da 83 % anketirancev pozna ergonomska načela, od tega jih pri svojem delu redno upošteva 16 %. Iz raziskave je razvidno, da ima 47 % anketirancev občasne zdravstvene težave, 23 % jih ima dolgotrajne oziroma kronične zdravstvene težave, ki so posledica nepravilnega rokovanja z bremeni. Potrdili smo hipotezo, da medicinske sestre, v starostnem obdobju do 30 let in do 10 let delovne dobe, manj upoštevajo ergonomska načela pri dvigovanju bremen v zdravstveni negi. Sklep. Medicinske sestre se pri svojem delu vsakodnevno srečujejo z dvigovanjem bremen. Večina medicinskih sester pozna ergonomska načela, vendar jih premalo upošteva. Pomena uporabe ergonomije se zavejo šele takrat, ko že imajo težave z zdravjem, ki so posledica nepravilnega dvigovanja bremen.
Ključne besede: medicinska sestra, zdravstvena nega, analiza delovnega mesta, ergonomija, ergonomska načela, breme, dvigovanje bremena.
Objavljeno: 22.03.2016; Ogledov: 1354; Prenosov: 440
.pdf Celotno besedilo (1,24 MB)

4.
Ergonomsko oblikovanje delovnega mesta s pomočjo računalniških simulacij
Blaž Hribernik, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu ergonomsko oblikovanje delovnega mesta je predstavljena ergonomska analiza montaže sestava zaslonke. V uvodnem delu je predstavljen namen ergonomije in njen pomen, ergonomska metoda OWAS, RULA in podjetje HSS. Osrednji del diplomske naloge predstavlja opis delovnega mesta in oceno kontrole z vidika ergonomskih načel, ročni preračun ergonomske metode OWAS in analizo delovnega mesta z uporabo programskega paketa Human simulation Jack. Zaključni del diplome pa predstavlja rezultate analize.  
Ključne besede: ergonomija, OWAS, ergonomska načela, RULA, Human simulation Jack
Objavljeno: 29.09.2016; Ogledov: 958; Prenosov: 182
.pdf Celotno besedilo (2,81 MB)

5.
Ergonomsko oblikovanje delovnega mesta v podjetju Talum d.d.
Tom Rakuša, 2018, diplomsko delo

Opis: V okviru diplomske naloge sem v podjetju Talum opravil ergonomsko analizo delovnega mesta delavke na stroju za izdelovanje peščenih jeder. V uvodu je predstavljeno podjetje, znanstvena veda ergonomija ter njena načela. Predstavljeni sta tudi ergonomski metodi OWAS in RULA. Sledi opis programskega paketa Tecnomatix Jack in predstavitev delovnega mesta, ki je predmet analize. Analiza je opravljena ročno in računalniško. Izdelava računalniške analize je podrobno opisana in dokumentirana. V zaključnem delu so predstavljeni rezultati vseh analiz s komentarji.
Ključne besede: ergonomija, Tecnomatix Jack, OWAS, RULA, ergonomske metode, ergonomska analiza, ergonomska načela
Objavljeno: 21.09.2018; Ogledov: 256; Prenosov: 55
.pdf Celotno besedilo (3,10 MB)

6.
Mnenje študentov o sedečem delu medicinskih sester na primarnem nivoju
Ermin Mujdžić, 2019, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: Sedeče delo medicinskih sester na primarni ravni zdravstvenega varstva je vse bolj pereč problem, saj sedeče delo negativno vpliva skoraj na celo telo. Namen našega diplomskega dela je predstaviti sedeče delo medicinskih sester na primarnem nivoju ter ergonomska načela pri sedečem delu ter ugotoviti, ali študenti poznajo negativne posledice sedečega dela pri medicinskih sestrah na primarni ravni. Raziskovalne metode: Uporabili smo kvantitativno metodologijo raziskovanja. Anketni vprašalnik je bil naš raziskovalni instrument. V raziskavi je sodelovalo 50 študentov 3. letnika smer Zdravstvena nega izbrane fakultete. Podatke smo s pomočjo programa Microsoft Office Excel analizirali in obdelali. Za interpretacijo smo uporabili opisno statistiko. Rezultati: Ugotovili smo, da kar 54 % študentov meni, da medicinske sestre na primarni ravni presedijo 5-7 ur, da večina pri delu uporablja računalnik, ki je po njihovem mnenju v 84 % dejavnik tveganja za nastanek težav z vidom. Med najpogostejše posledice dolgotrajnega sedenja sodijo bolečine v hrbtenici (94 %), v vratu (88 %) in težave z vidom (60 %). Študenti bi preprečili težave, z aktivnim odmorom, med katere sodi menjava položaja in izvajanje pisarniških vaj za razgibavanje, uporaba ergonomskih pripomočkov Diskusija in zaključek: Ugotovljeno je bilo, da medicinske sestre na primarni ravni večino delovnega časa presedijo, kar negativno vpliva na njihovo zdravje. Pomembno je, da se medicinske sestre izobražujejo na področju ergonomskih pristopov in uporabljajo ergonomske pripomočke.
Ključne besede: Ergonomija, ergonomska načela, zdravstvena nega, sedenje, ambulantno delo
Objavljeno: 17.12.2019; Ogledov: 121; Prenosov: 57
.pdf Celotno besedilo (495,94 KB)

Iskanje izvedeno v 0.12 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici