1. Učenci z epilepsijo v osnovni šoli : magistrsko deloAleksandra Žunič, 2021, magistrsko delo Opis: Epilepsija je ena najstarejših in najpogostejših nevroloških bolezni, ki se žal pojavlja tudi v zgodnji otroški dobi in lahko na različne načine vpliva na kakovost življenja mladega posameznika tako doma kot tudi v širšem socialnem okolju.
Namen teoretičnega dela magistrske naloge je predstaviti epilepsijo, različne vrste napadov, vzroke za pojav bolezni, prvo pomoč pri generaliziranih epileptičnih napadih, diagnosticiranje bolezni in različne možnosti zdravljenja. V nadaljevanju smo predstavili vpliv bolezni na delo učencev v šoli, pomen sodelovanja staršev, otrok in učiteljev (šole) ter prilagoditve, ki jih ti dolgotrajno bolni učenci potrebujejo v šoli, od posameznika do posameznika pa se razlikujejo, zato jih ni mogoče za vse poenotiti.
Problematika, s katero smo se ukvarjali v empiričnem delu naloge, je seznanjenost učiteljev z epilepsijo pri učencih, ki obiskujejo redno osnovno šolo. Ugotavljali smo, ali so učitelji in specialni pedagogi s področja Pomurja, ki so sodelovali v naši raziskavi, seznanjeni z boleznijo, ali znajo ukrepati v primeru epileptičnega napada pri učencu, ali poznajo prilagoditve, ki jih takšni otroci potrebujejo pri svojem izobraževanju, ob koncu pa so nas zanimala še njihova osebna stališča do učencev z epilepsijo.
Ključne besede: Epilepsija, epileptični napadi, učenci z epilepsijo, osnovna šola, prilagoditve.
Objavljeno v DKUM: 09.11.2021; Ogledov: 1302; Prenosov: 227
 Celotno besedilo (2,41 MB) |
2. |
3. Izkušnje pacientov obolelih za epilepsijo z njihovo boleznijoKatja Cajnko, 2021, diplomsko delo Opis: Uvod: V diplomskem delu smo se osredotočali na paciente, obolele za epilepsijo, in sicer, kakšne izkušnje imajo v povezavi z omenjeno boleznijo, kako so sprejeli diagnozo in na kakšne prepreke so naleteli pri soočanju s samo boleznijo. Namen diplomskega dela je raziskati, kakšne izkušnje imajo pacienti, oboleli za epilepsijo, z njihovo boleznijo v vsakdanjem življenju ter kako se z le-to spoprijemajo.
Metode: V zaključnem delu smo uporabili sistematični pristop dela z metodo pregleda, analize in sinteze znanstvene literature ter metodo kompilacije. Članke smo iskali v naslednjih podatkovnih bazah in sicer PubMed, CINAHL, Web of Science in Academic search. Za prikaz poteka sistematičnega pregleda literature je bil uporabljen diagram PRISMA. Kakovost posamičnih raziskav je bila ocenjena s pomočjo MATT orodja.
Rezultati: Ugotovili smo, da so ključni dejavniki, ki vplivajo na življenja pacientov z epilepsijo naslednji: kakovost življenja, vpliv epilepsije na vsakdanje življenje, soočanje pacientov z epilepsijo in sprejemanje diagnoze.
Razprava in sklep: Večina pacientov se še vedno negativno sooča s samo boleznijo, zato bi bilo smiselno, da bi v samo obravnavo bolj vključili medicinske sestre, saj bi z zdravstveno-vzgojnim delom bistveno izboljšale kakovost življenja pacientov.
Ključne besede: epilepsija, izkušnje, vpliv, sprejemanje, soočanje
Objavljeno v DKUM: 05.05.2021; Ogledov: 989; Prenosov: 161
Celotno besedilo (1006,37 KB) |
4. Prehospitalna oskrba pacienta z epileptičnim napadomMiha Ramšak, 2020, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo predstavili problematiko epileptičnih napadov. Predstavili smo razvrstitev in delitev epileptičnih napadov kakor tudi same vzroke in razloge za ta pojav. Opisali smo tudi najtežjo obliko epileptičnega napada, torej tako imenovan epileptični status. Opisali smo pravilno prvo pomoč, ki jo izvajajo laiki, sprejem nujnega klica na številki 112 ter oddajo intervencije prehospitalni enoti nujne medicinske pomoči, nujno medicinsko pomoč, ki je v domeni prehospitalnih enot nujne medicinske pomoči, ter kasnejšo obravnavo pacienta z epileptični napadom v terciarni ustanovi. V raziskavi, ki smo jo naredili med zdravstvenimi reševalci po Sloveniji, nas je zanimalo, kako pogosto se slovenski zdravstveni reševalci srečujejo s tem pojavom, njihovo poznavanje in razlikovanje med epileptičnimi napadi ter izvajanje pravilnih ukrepov pri obravnavi takega pacienta. Z izvedeno raziskavo smo dosegli cilje, ki smo si jih zastavili, in ugotovili, da epileptični napadi niso redek pojav v prehospitalnem okolju in da so zdravstveni reševalci v Sloveniji odlično usposobljeni za obravnavo takšnih intervencij.
Ključne besede: epilepsija, zdravstveni reševalec, prehospitalna enota
Objavljeno v DKUM: 11.03.2020; Ogledov: 1406; Prenosov: 216
Celotno besedilo (849,22 KB) |
5. Poznavanje prve pomoči laične populacije o epileptičnem napaduAndrej Monetti, 2017, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Epilepsija je skupno ime za nevrološke bolezni, katerih značilnost so ponavljajoči se epileptični napadi. Poznamo številne podvrste epilepsije, ki jim je skupno le nenormalno sočasno proženje živčnih celic (Kržan, 2013, str. 4). Epileptični napadi se med seboj po znakih in simptomih zelo razlikujejo. Epileptična aktivnost v napadih lahko povzroči spremembe občutkov, zavedanja ali vedenja, povzroči nehotene gibe ali okrne motorične funkcije. Napadi so lahko očitni, z nenadnimi krčevitimi kontrakcijami mišic in z nezavestjo. Lahko pa so napadi navzven neopazni (Lorber, 2012, str. 30).
Metodologija raziskovanja: V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno (opisno) metodo dela. Uporabili smo tudi kvantitativno metodo dela, izvedli anketo s pomočjo spletnega vprašalnika EnKlikAnketa, ki je bila anonimna. Sestavljena je bila iz 15 vprašanj, na anketo je odgovorilo 100 ljudi.
Rezultati: Laična populacija pozna pojem epileptični napad, veliko se jih je že srečalo z epileptičnim napadom, poznajo tudi nekatere vzroke za epilepsijo. Kljub poznavanju pojma, pa laična populacija v večini ne bi znala nuditi pravilne prve pomoči ob epileptičnem napadu. Sicer poznajo nekaj osnovnih ukrepov, vendar bi nekateri bolniku lahko celo škodili zaradi napačnega ukrepanja.
Sklep: Laična populacija bi potrebovala več izobraževanja o prvi pomoči ob epileptičnem napadu, morda tudi o splošni prvi pomoči. Viri navajajo, da naj bi 1 % ljudi na svetu imel epilepsijo. Glede na te statistične podatke je razmeroma malo laikov dobro pripravljenih oziroma poučenih, da bi se v takšni situaciji dobro odrezali.
Ključne besede: epilepsija, epileptični napad, prva pomoč, laična populacija
Objavljeno v DKUM: 21.12.2017; Ogledov: 1695; Prenosov: 275
Celotno besedilo (1,16 MB) |
6. Zdravstvena obravnava pacientke z epilepsijo v nosečnosti in poporodnem obdobjuMarjeta Štrekelj, 2016, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Epilepsija predstavlja resen socialni in zdravstveni problem. Namen diplomskega dela je predstaviti specifične probleme pacientke z epilepsijo v obdobju zanositve, med nosečnostjo, porodom in v poporodnem obdobju, ter opisati zdravstveno obravnavo pacientke z epilepsijo od načrtovanja nosečnosti do poporodnega obdobja.
Raziskovalne metode: V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela. Teoretični del diplomskega dela smo oblikovali s pomočjo analize slovenske in tuje strokovne literature. Empirični del diplomskega dela smo izdelali s pomočjo kvalitativne raziskave. Podatke smo pridobili z intervjujem. Izvedena je bila študija primera s pomočjo delno strukturiranega vprašalnika z odprtim tipom vprašanj. Raziskovalni vzorec predstavlja ena pacientka z epilepsijo, po porodu.
Rezultati: Na podlagi odgovorov pridobljenih z intervjujem, opazovanjem pacientke in pregledom medicinske dokumentacije smo ugotovili, da je imela pomembno vlogo pri odločanju pacientke o zanositvi frekvenca pogostosti epileptičnih napadov. Pri pacientki je plodnost ostala ohranjena, nosečnost pa je kljub pogostim epileptičnim napadom predvsem v prvem in tretjem tromesečju potekala brez večjih težav ali zapletov. Opazili smo primanjkljaj multidisciplinarnega sodelovanja in vključevanja medicinske sestre pri vodenju, usmerjanju in svetovanju pacientke z epilepsijo, ki je opazen v vseh obdobjih od zanositve do poporodnega obdobja.
Diskusija in zaključek: Epilepsija je kljub visoki incidenci, še vedno tabu tema zaradi pomanjkanja znanja in informacij o epilepsiji in epileptičnih napadih, tako med prebivalstvom kot med pacienti samimi. Če želimo med pacientkami z epilepsijo doseči, kar se da varno, zdravo in uspešno zanositev, nosečnost, porod ter poporodno obdobje, bi bilo potrebno s strani zdravstvenih delavcev dodatno obširno ozaveščanje, informiranje, pomoč in strokovno vodenje pacientov z epilepsijo, svojcev ter tudi širše lokalne skupnosti.
Ključne besede: epilepsija, nosečnost, epileptični napad, antiepileptična terapija, plod, porod.
Objavljeno v DKUM: 07.02.2017; Ogledov: 2283; Prenosov: 277
Celotno besedilo (967,59 KB) |
7. RAZVOJ MODELA OCENE TVEGANJA VOZNIKOV S PSIHOFIZIČNIMI OMEJITVAMI PRI NASTANKU PROMETNIH INCIDENTOVNevenka Šestan, 2015, doktorsko delo/naloga Opis: Cilj študije je ugotoviti, ali vozniki, bolniki z epilepsijo, kroničnim alkoholizmom in/ali tveganim pitjem, uživalci psiho aktivnih substanc (PAS), bolniki z drugimi boleznimi živčevja, z duševnimi in vedenjskimi motnjami, s kardiovaskularnimi boleznimi, z diagnozo težjega diabetesa in težjimi okulističnimi boleznimi obravnavani na posebni zdravstveni komisiji (PZK), predstavljajo večje tveganje za povzročitev prometnih nesreč (PN)/cestno prometnih prekrškov (CPP) od voznikov povzročiteljev PN/CPP v Sloveniji, ki teh diagnoz nimajo.
Narejenih je bilo šestnajst študij primerov s kontrolami. Primeri so vozniki, ki so bili v opazovanem obdobju pregledani na PZK in so imeli naslednje diagnoze: epilepsija, kronični alkoholizem /tvegano pitje, uživanje PAS, duševne in vedenjske motnje, bolezni živčevja, kardiovaskularne bolezni, diabetes in bolezni oči. Za vsak primer smo kot kontrolo definirali po spolu in starosti usklajene osebe iz kohorte povzročiteljev PN/CPP v istem opazovanem obdobju. Deskriptivni statistiki je sledilo izračunavanje korelacij med spremenljivkami, izračun t testov oziroma χ2 med primeri in kontrolami za vsako spremenljivko in izračun razmerja obetov.
Vozniki z vodilno diagnozo predhodne poškodbe imajo več kot štirikrat večje obete za povzročitev PN (RO= 4,44; 95% IZ=1,69-11,63) in trikrat večje obete z diagnozo odvisnost (RO= 3,52; 95% IZ= 2,10-5,88), da povzročijo CPP, medtem ko imajo vozniki z boleznimi živčevja petkrat večje obete kot kontrole, da bodo povzročili PN (RO = 5,18; 95% IZ= 2,59 -10,34). Visoko tveganje imajo tudi vozniki z duševnimi in vedenjskimi motnjami (RO = 3,64; 95% IZ = 1,91 - 6,94) in vozniki, ki so odvisni od alkohola ( RO = 1,71; 95% IZ = 1,01 – 2,89). Rezultati za voznike z vodilno diagnozo epilepsija ne kažejo večjega tveganja za CPP/PN.
Novo je odkritje visokega tveganja za PN pri voznikih z diagnozo predhodne poškodbe. Rezultati potrjujejo tudi ugotovitev, da so odvisni vozniki in vozniki s kroničnimi boleznimi dejansko tvegani vozniki. Rezultati za voznike z vodilno diagnozo epilepsija prispevajo k dosedanjim raziskavam, ki voznikov z epilepsijo ne obravnavajo kot tvegane voznike.
Ključne besede: posebna zdravstvena komisija za promet, tvegani vozniki, nesreče v prometu, alkoholizem, epilepsija
Objavljeno v DKUM: 17.10.2016; Ogledov: 3256; Prenosov: 175
Celotno besedilo (1,53 MB) |
8. Vloga polimorfizma v genu GABRG2 in insercije citozina v genu SEZ6 ter kliničnih dejavnikov pri nastanku vročinskih krčevPeter Gradišnik, 2016, doktorsko delo/naloga Opis: NAMEN. Vročinski krči so najpogostejša konvulzivna motnja v otroštvu. Na njihov nastanek vplivajo tako genetski kot okoljski dejavniki. Kandidatne gene predstavljajo predvsem geni, ki kodirajo sestavo enot napetostno-odvisnih ionskih kanalčkov, receptorjev v centralnem živčevju ter geni, ki vplivajo na medsebojno prepoznavo živčnih celic in njihovo povezovanje. Naš namen je bil, prispevati drobec informacije k raziskavam tako na kliničnem kot na genetskem področju. Na slednjem smo se posvetili raziskavi vloge genov SEZ6 in GABRG2, ki bi bila lahko, glede na rezultate predhodnih študij, vpletena v nastanek vročinskih krčev, pa tudi kasnejše epilepsije.
METODE. V prospektivno študijo smo vključili 179 otrok, obravnavanih na Kliniki za pediatrijo Maribor zaradi prve epizode vročinskih krčev. Iz obstoječe medicinske dokumentacije in kasnejšim dopolnjevanjem anamneze smo pridobili podatke o kliničnih parametrih. EEG posnetke smo opravili pri bolnikih brez povišane temperature 2 do 3 tedne po napadu. Paciente smo klinično sledili 2,1 do 9,2 let, v povprečju 6,6 let. Ob tem nas je zanimalo število ponovitev vročinskih krčev in morebiten prehod v epilepsijo. Iz vzorcev njihove krvi in iz vzorcev krvi 200 zdravih odraslih preiskovancev kontrolne skupine smo izolirali genomsko DNA ter ugotavljali prisotnost polimorfizma rs209354 v genu GABRG2 in polimorfizma rs11450637 (insercije citozina) v genu SEZ6 z metodo polimerazne verižne reakcije, agarozne gelske in kapilarne elektroforeze. Kategorične spremenljivke smo primerjali s testom hi-kvadrat ali Fischerjevim testom. Za normalno razporejene zvezne spremenljivke smo uporabili Studentov test t, Mann-Whitneyev test U pa smo uporabili, kadar razporeditev ni bila normalna. Za primerne spremenljivke smo uporabili tudi model binarne regresije.
REZULTATI. Vročinski krči so se vsaj enkrat ponovili pri 58 (32,5 %) otrok. Pri 32 otrocih (17,9 %) je šlo za le eno ponovitev, večkratne ponovitve je imelo 26 (14,5 %) otrok. Epileptiformne spremembe smo našli pri 30 otrocih (16,8 %). Med njimi je polovica imela primarno generalizirane, polovica pa žariščne spremembe. Do razvoja epilepsije je prišlo pri 12 (6,7 %) otrok. Med 27 bolniki, pri katerih je bil prvi napad klinično žariščen, je 5 otrok (18,5 %) kasneje zbolelo za epilepsijo. Ob hkratni vključitvi klinične žariščnosti in žariščnih epileptiformnih sprememb je do razvoja epilepsije prišlo v polovici primerov. Z višjim tveganjem nastanka epilepsije so povezani tudi nizko povišana temperatura ob prvi epizodi vročinskih krčev, število ponovitev vročinskih krčev in pozitivna družinska anamneza epilepsije. Dejavniki tveganja ponovitev vročinskih krčev so pozitivna družinska anamneza vročinskih krčev, nizka starost ob prvi epizodi, ponovitev napada v roku 24 ur, pa tudi žariščne spremembe v EEG. Z višjo verjetnostjo prve ponovitve nista pomembno povezana klinična žariščnost napada in nizka temperatura ob prvi epizodi, vendar obstaja statistično značilna obratno sorazmerna povezava višine telesne temperature in števila ponovitev. Polimorfizem rs209354 v genu GABRG2 in insercija citozina v genu SEZ6 nista povezana ne z višjo verjetnostjo ponovitev vročinskih krčev, ne z višjim tveganjem kasnejše epilepsije.
ZAKLJUČKI. Med rezultati izstopa predvsem podatek, da je elektroencefalografska žariščnost napadov statistično pomemben napovedni dejavnik tako glede verjetnosti ponovitev vročinskih krčev kakor tudi kasnejšega prehoda v epilepsijo, glede prehoda v epilepsijo pa je statistično pomembno napovedna tudi klinična žariščnost. Negativen rezultat genetskega dela kaže, da se delež vpliva posameznih genov h genetski nagnjenosti k vročinskim krčem v različnih populacijah najverjetneje razlikuje.
Ključne besede: vročinski krči, epilepsija, otrok, EEG, genetika, SEZ6, GABRG2
Objavljeno v DKUM: 16.05.2016; Ogledov: 1829; Prenosov: 174
Celotno besedilo (2,45 MB) |
9. |
10. Zdravstveni zapleti ob savnanju in ukrepi ob pojavu le tehErika Pungerčar, 2014, diplomsko delo Opis: Zdravstveni zapleti ob savnanju, kot so opekline, dehidracija, srčni infarkt/srčni zastoj, hipertenzija/hipotenzija, oteženo dihanje, epilepsija in vročinski šok, so stanja s katerimi se lahko srečamo ob vstopu v savno. Pomembno je, da zdravstveni delavci poznamo pravilen pristop do obolelega v savni, ter znamo pravilno odreagirati in ukrepati ob točno določenem zapletu. V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno in kvantitativno metodo dela. Teoretična izhodišča smo predstavili s pomočjo kooperativnih bibliografskih sistemov, kjer smo poiskali domačo in predvsem tujo literaturo. Glavni namen diplomskega dela je bil predstaviti zdravstvene zaplete ob savnanju, ter raziskati poznavanje zdravstvenih ukrepov med zdravstvenimi delavci na Finskem in v Sloveniji. To smo izvedli s pomočjo anketnega vprašalnika, ki je vseboval 11 vprašanj kombiniranega in odprtega tipa. V raziskavi so sodelovale reševalne ekipe nujne medicinske pomoči iz Maribora, Sežane in Ilirske Bistrice (Slovenija), ter iz Kuopia (Finska). Na podlagi rešenih anketnih vprašalnikov smo ugotovili, da pogostejša uporaba savne na Finskem ni statistično povezana z boljšim znanjem zdravstvenih delavcev pri nudenju pomoči v savni, ter da je teoretično znanje, ki zajema standardni pristop po ITLS, zdravstvenim delavcem na Finskem in v Sloveniji dokaj nepoznano.
Ključne besede: opekline, dehidracija, srčni infarkt/srčni zastoj, hipertenzija/hipotenzija, oteženo dihanje, epilepsija, vročinski šok, ukrepi, Finska, Slovenija, savna
Objavljeno v DKUM: 07.10.2014; Ogledov: 2194; Prenosov: 274
Celotno besedilo (1,86 MB) |
