Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Varnost je dobrina, ki jo moramo varovati. Vemo, da našo varnost ogroža kriminaliteta, naravne nesreče in druge nam znane grožnje. Leta 2019 pa se je pojavila nova oblika grožnje, ki je bila nam do zdaj neznana. Pozimi 2019 se je v mestu Vuhan na Kitajskem pojavil novi koronavirus SARS-CoV-2. Ta se je zelo hitro širil po svetu, najpogosteje kapljično in z dotikom površin, na katerih se je virus nahajal. Bolezen, ki jo povzroči virus SARS-CoV-2 se imenuje COVID-19. Novi koronavirus je ogrozil varnost državljanov v takšni meri, da je Vlada Republike Slovenije razglasila epidemijo. V diplomskem delu smo skušali opisati delo policistov policijske postaje Murska Sobota v času epidemije SARS-CoV-2. Izvedli smo anketo na policijski postaji Murska Sobota. Na podlagi odgovorov smo izvedeli, da so policisti svoje delo v času epidemije opravljali uspešno in učinkovito, da pa se je delo policistov v času epidemije v veliki meri razlikovalo od običajnega dela.
Ključne besede: policijsko delo, epidemije, koronavirus, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 09.07.2024; Ogledov: 121; Prenosov: 27
Celotno besedilo (1,24 MB)

Opis: Igra je temeljna dejavnost vsakega otroka. Poleg tega, da je glavno sredstvo zabave, ima od samega začetka otrokovega življenja tudi zelo pomembno vlogo. Otrok skozi igro spoznava svet okoli sebe, predvsem pa igra prispeva k otrokovemu razvoju na vseh področjih: motoričnih veščin, kognicije, govora, čustvenega in socialnega razvoja, ustvarjalnosti, domišljije, reševanja konfliktov itd. Vsa razvojna področja so pomembna, poleg bioloških in dednih dejavnikov pa nanje močno vpliva tudi otrokovo okolje, predvsem starši in vzgojitelji. Ti morajo otroku zagotoviti dovolj časa za igro, ustrezno opremljene prostore in igrače, ki bodo pozitivno vplivale na otrokov razvoj. V magistrskem delu nas je zanimala primerjava ocen 187 staršev iz treh vrtcev v Sloveniji in treh vrtcev v Bosni in Hercegovini glede tega, kako so organizirali skrb za varstvo otroka v času zaprtja vrtcev zaradi pandemije covida-19. Ugotovili smo, da je v času zaprtja vrtcev na otroke pazilo pomembno več žensk v primerjavi z moškimi. V Bosni in Hercegovini so na veliko večino otrok pazili stari starši, medtem ko so v Sloveniji varstvo otrok organizirali v okviru jedrne družine. Nismo ugotovili pomembnih razlik v času, ki so ga starši posvetili igri z otrokom, in igrah, ki so se jih igrali z njimi, glede na državo. So se pa slovenski starši s svojim otrokom največ igrali v stanovanju in v naravi, starši iz Bosne in Hercegovine pa v parkih. Starši iz Slovenije so statistično pomembno krajši čas dovolili otroku, da se je igral z mobilnim telefonom, v primerjavi s starši iz Bosne iz Hercegovine, pomembno pa se razlikujejo tudi vrste aktivnosti, ki so jih otroci lahko izvajali na telefonu, glede na državo. 71,1 % staršev je bilo zaskrbljenih glede vzgoje otrok doma in so po ponovnem odprtju vrtcev bolj cenili delo vzgojiteljic, 86,6 % staršev pa ob ponovni vrnitvi otrok v vrtce pri njih ni opazilo negativnih posledic zaprtja vrtcev. Iz podatkov ne moremo posploševati na celotno populacijo staršev v Sloveniji in Bosni in Hercegovini, saj je bil vzorec priložnostni.
Ključne besede: igra in učenje predšolskih otrok, zaprtje vrtcev, vpliv epidemije covida-19
Objavljeno v DKUM: 04.10.2023; Ogledov: 358; Prenosov: 21
Celotno besedilo (1,80 MB)

Opis: Danes smo soočeni z vedno hitrejšimi in intenzivnejšimi spremembami na svetu, ki vplivajo na globalno varnosti. Z letom 2020 smo bili soočeni z globalno zdravstveno krizo, ki jo je sprožil izbruh virusa SARS-CoV-2. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je 30. januarja razglasila, da izbruh predstavlja svetovno nevarnost za javno zdravje. Izbruh virusa SARS-CoV-2 so prvič zaznali decembra 2019 na Kitajskem v mestu Wuhan, tri mesece kasneje pa je virus že dosegel pandemske razsežnosti po celem svetu. V nalogi smo se osredotočili na tri države in raziskali ter analizirali ukrepe proti epidemiji nalezljive bolezni COVID-19. Najprej smo sledili hierarhiji obveščanja in ukrepanja, od globalne ravni do državne ravni, na katerih poteka glavna bitka z epidemijo nalezljive bolezni. V prvi vrsti smo raziskali vrste ukrepov, ki jih imajo države na razpolago ob kriznih razmerah in nato še analizirali ukrepanje držav Švedske, Norveške in Slovenije. Ugotovili smo, da imajo te države zelo podobne načrte pripravljenosti in odzivanja na epidemijo nalezljive bolezni. Kljub temu smo opazili, da se je ukrepanje držav razlikovalo po strogosti ukrepov. Švedska država je za razliko od Norveške in Slovenije do epidemije COVID-19 pristopila z bolj mehkim pristopom omejevanja in zapiranja ter posledično imela več okužb in smrti. Norveška in Slovenija sta imeli ostrejše ukrepe in kot rezultat v prvem valu epidemije imeli tudi manj okužb in smrti v primerjavi s Švedsko. Je pa Slovenija v drugem valu celo v primerjavi s Švedsko imela, kljub najstrožjim ukrepom proti epidemiji COVID-19, največ okužb in smrti. Iz tega sklepamo, da je pri odzivanju na epidemijo zelo pomembno, da ukrepanje politike sledi nasvetom strokovnjakov, ki obvladajo svojo stroko. V nasprotnem primeru lahko hitro postanejo ukrepi nejasni in nerazumljivi, kar privede do delnega upoštevanja ali celo neupoštevanja ukrepov. S tem se zmeda med učinkovitostjo ukrepov in neučinkovitostjo še povečuje in privede do primera, ki smo ga imeli v Sloveniji.
Ključne besede: epidemije, zaprtje, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 14.03.2023; Ogledov: 573; Prenosov: 70
Celotno besedilo (1,14 MB)

Opis: V zaključnem delu bomo opisali nastanek, simptome, širjenje ter posledice bolezni Covid-19, ki jo povzroča tako imenovani virus SARS-CoV-2. Omenjenega virusa v zgodovini niso poznali, z njim se soočamo šele od leta 2019. Takrat je bila razglašena pandemija Covid-19, ki je bila najpogostejša tematika v državah po svetu. Zaradi hitrega širjenja okužb med ljudmi si je svetovna zdravstvena organizacija prizadevala za pomoč vsem državam pri učinkovitem odzivu na pandemijo. Proti slednji so se države spopadale z uveljavitvijo ustreznih epidemioloških ukrepov za preprečitev širjenja okužb, ki so terjali svoj dolg. Zaradi javnozdravstvenih ukrepov, kot je socialna izolacija, so se med ljudmi pojavile zmedenost, negotovost, čustvena izolacija in negativne posledice na duševnem zdravju ljudi. Pandemija Covid-19 se je, kakor zunanjega sveta, dotaknila tudi zavodov za prestajanje kazni zapora. Širjenje okužb z novim virusom je za seboj privleklo ogromno negativnih posledic tudi na duševnem zdravju zapornikov. Duševno zdravje je opredeljeno kot najpomembnejše stanje za doseganje normalnih socialnih interakcij oziroma odnosov med ljudmi, kamor spada tudi posameznikovo zadovoljstvo, samospoštovanje in normalno delovanje. Začelo se je obravnavati že v zgodovini, vendar na nekoliko manj strokoven način. Osredotočili se bomo na opis in spremembo duševnega zdravja zapornikov med pandemijo Covid-19 ter opisali pojav duševnih motenj, s katerimi se soočajo posamezniki v zavodu za prestajanje kazni zapora. Duševne motnje, s katerimi se najpogosteje soočajo zaporniki, so depresija, anksiozne motnje, akutna in posttravmatska stresna motnja, shizofrenija ter motnja hranjenja in prehranjevanja. Zaradi zaznanih sprememb v duševnem zdravju zapornikov se bomo osredotočili, kako je k vsemu temu pripomogla pandemija Covid-19.
Ključne besede: zaporniki, duševno zdravje, covid-19, epidemije, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 08.09.2022; Ogledov: 862; Prenosov: 111
Celotno besedilo (1,27 MB)

Opis: V diplomskem delu je predstavljeno kako je epidemija SARS-CoV-2 v letu 2020 vplivala na stanje kaznivih ravnanj nasilja v družini v Sloveniji. Opredeljena so kazniva ravnanja nasilja v družini, epidemija SARS-CoV-2 in ukrepi, ki so bili sprejeti za preprečevanje širjenja okužb. Predstavljena so kazniva dejanja in prekrški, ki so povezani z nasiljem v družini, opisana kakšna je dinamiko nasilja, kakšne oblike prijav poznamo in kakšni so ukrepi za zaščito žrtev nasilja v družini. Preverjalo se je kako so ukrepi za preprečevanje širjenje okužb vplivali na splošno populacijo in kako na odnose znotraj družine ter ugotavljalo katere skupine so bile najbolj ranljive. Preko statističnih podatkov policije se je ugotavljalo, ali je bilo kaznivih ravnanj nasilja v družini v času epidemije več ali manj. Primerjala so se števila kaznivih ravnanj v letih od 2016 do 2020. Še posebej se je osredotočilo na primerjavo v letih 2019 in 2020 in sicer za čas razglašene epidemije od marca do decembra 2020. Opisano je kako je v času epidemije delovala policija, centri za socialno delo ter vladne in nevladne organizacije, ter izpostavljeno nekaj njihovih akcij in objav vezanih na nasilje v družini. Pri izdelavi diplomskega dela je bil opravljen intervju z vodjem Oddelka za mladoletniško kriminaliteto v Upravi kriminalistične policije na Generalni policijski upravi, kateri je podal ogromno informacij o načinu dela policije v primerih obravnave kaznivih ravnanj nasilja v družini. Z diplomskim delom je bilo ugotovljeno, da je stopnja kaznivih ravnanj v času epidemije narasla. Vse vladne in nevladne organizacije so zagovornice ničelne tolerance v zvezi z nasiljem v družini, ter se hkrati trudijo opogumljati in ozaveščati tako žrtve, kot posameznike, ki nasilje v družini zaznajo, da takšna ravnanja prijavijo odgovornim institucijam.
Ključne besede: preprečevanje kriminalitete, nasilje v družini, preprečevanje nasilja, epidemije, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 07.07.2022; Ogledov: 831; Prenosov: 173
Celotno besedilo (1,33 MB)