1. Vpliv epidemioloških ukrepov na odražanje depresije mladostnikih med pandemijo covida-19Ajda Fujs, 2024, diplomsko delo Opis: Uvod: Sleherna pandemija ima izjemen vpliv na vse ljudi, predvsem pa na mladostnike. Pandemijo je decembra 2019 povzročila močno nalezljiva koronavirusna bolezen COVID-19. Uvedeni epidemiološki ukrepi so vplivali zlasti na pet področij mladostniškega življenja: družinske odnose, odnose z vrstniki, izobraževanje, telesno aktivnost in duševno zdravje, s čimer so pripomogli k porastu mladostniške depresije, tj. epizodne kronične duševne motnje, za katero je značilno občutenje globoke žalosti. Zgodnje diagnosticiranje je težko, vendar prepotrebno za ustrezno zdravljenje.
Metode: Diplomsko delo temelji na pregledu domače in tuje strokovne literature v podatkovnih bazah ScienceDirect in PuBMed. Z opisno (deskriptivno) metodo smo predstavili raziskovalni problem in opisali področje raziskovanja. Z metodo kompilacije in evalvacije smo povzemali, kritično primerjali in argumentirano ovrednotili strokovna stališča. Z metodo klasifikacije smo razvrščali terminološko izrazoslovje in definicije.
Rezultati: Zaradi epidemije COVIDA-19 sprejeti epidemiološki ukrepi so poslabšali družinsko mikroklimo mladostnikov, omejili njihovo interakcijo z vrstniki, vzpostavili neenake možnosti v učnem procesu zaradi izobraževanja na daljavoin okrnili za razvoj in zdravje potrebno telesno aktivnost. Posledično se je poslabšalo čustveno in duševno zdravje mladostnikov, kar je pripomoglo k porastu simptomatike mladostniške depresije.
Razprava in sklep: Mladostniki različnih starostnih skupin in iz različnih družbenih okolij so se različno soočali z vplivi epidemioloških ukrepov, vsekakor pa so nastale negativne kratko- in dolgoročne posledice za njihov telesni in duševni razvoj, ki bodo še dolgo terjale preprečevalne kurativne in preventivne ukrepe na področju duševnega zdravja mladostnikov.
Ključne besede: mladostniki, depresija, epidemija, COVID-19
Objavljeno v DKUM: 30.07.2024; Ogledov: 200; Prenosov: 69
 Celotno besedilo (1,11 MB) |
2. Primerjalna analiza uspešnosti javnih lekarniških zavodov v Sloveniji pred in po epidemiji covid-19Sanja Kladnik, 2024, magistrsko delo Opis: Merjenje uspešnosti je pomembno pri ugotavljanju delovanja podjetja. V magistrskem delu se osredotočimo na primerjavo vseh javnih lekarniških zavodov v Republiki Sloveniji pred in po epidemiji COVID-19.
Predstavimo delovanje javnih zavodov na splošno in natančneje javnih lekarniških zavodov. Podrobneje opredelimo značilnosti njihovega delovanja, pravno ureditev, nadzor in financiranje. V teoretičnem delu opišemo institucionalni okvir računovodskega poročanja, kjer predstavimo pravne podlage in računovodsko poročanje. Pregledamo finančnoračunovodske kazalnike, ki so namenjeni presoji uspešnosti poslovanja. Sledi empirična analiza, kjer primerjamo uspešnost javnih lekarniških zavodov v obdobjih 2017–2019, pred epidemijo, ter 2020–2021, po epidemiji. Osredotočimo se na kazalnike, ki jih opredeljujejo slovenski in tuji avtorji ter PSR 8, ki se opira na SRS.
S pregledom tujih raziskav primerjamo rezultate naše analize. Ugotovimo, da letna poročila razkrivajo dovolj podatkov za izračun finančnoračunovodskih kazalnikov. Kljub nestabilnim razmeram, v našem primeru epidemije COVID-19, so javni lekarniški zavodi poslovali bolj uspešno glede na preteklo obdobje pred epidemijo.
Ključne besede: Analiza uspešnosti, javni lekarniški zavodi, finančno računovodski kazalniki, epidemija COVID-19.
Objavljeno v DKUM: 18.06.2024; Ogledov: 175; Prenosov: 25
Celotno besedilo (15,21 MB) |
3. Prostovoljstvo na športnih prireditvah: študija primera EURO 2021 U21Amadeja Marovt, 2024, diplomsko delo Opis: Predstavitev in prikaz dela prostovoljcev na veliki športni prireditvi. Osredotočenje na pridobitev osnovnega profila prostovoljca, ki je sodeloval na športni prireditvi, ki je potekala v Sloveniji leta 2021 in sicer Evropsko prvenstvo 2021- U21 (EURO 2021-U21). Obravnavanje prostovoljcev s strani nogometnih organizacij, kot so Nogometna zveza Slovenije in UEFA. Vpliv epidemije SARS-CoV-2 na samo organizacijo dogodka in udeležbo prostovoljstva na njem. Analiza zadovoljstva prostovoljcev z organizacijo prostovoljnega dela na prireditvi.
Ključne besede: Evropsko prvenstvo, U21, nogomet, prireditev, prostovoljstvo, prostovoljci, epidemija, covid-19
Objavljeno v DKUM: 04.04.2024; Ogledov: 737; Prenosov: 11
Celotno besedilo (2,53 MB) |
4. Obremenitev zdravstvenega osebja v prvem in drugem valu epidemije v enoti hitrih pregledovAleksandra Lesjak, 2024, magistrsko delo Opis: Uvod: Pandemija covida-19, razglašena marca 2020, je močno obremenila zdravstvene sisteme in urgentne oddelke po svetu, povzročila hitro globalno širitev virusa in zahtevala izredne ukrepe. Zdravstveni delavci so se soočili s povečanimi delovnimi obremenitvami, fizično in čustveno izčrpanostjo ter izgorelostjo, kar je zahtevalo nujno prilagajanje in obvladovanje zdravstvene krize.
Metode: V raziskavi smo združili kvantitativne in kvalitativne metode za analizo obremenitve zdravstvenega osebja med pandemijo. Raziskava je potekala v študijskem letu 2021/22. Kvantitativni del je obsegal analizo ambulantnih kartonov, kvalitativni pa delno strukturirane intervjuje z zdravstvenim osebjem za razumevanje delovnih razmer med epidemijo.
Rezultati: V kvantitativnem delu smo analizirali ambulantne kartone: pred epidemijo 2,172 pacientov/uro, prvi val 1,301, drugi val 1,881. V kvalitativnem delu, ki je vseboval intervjuje z 20 zdravstvenimi delavci, so bili izpostavljeni izzivi v triažiranju in opisane obremenitve ter prilagoditve zdravstvenega osebja v obdobju epidemije.
Razprava in zaključek: Med pandemijo covida-19 se je v Enoti za hitre preglede (EHP) opazilo zmanjšanje obiskov nenujnih primerov, kar odraža spremenjeno vedenje pacientov. Prav tako je bila času pandemije obremenitev zdravstvenega osebja kljub zmanjšanemu številu obravnavanih pacientov večja, saj so ti zahtevali intenzivnejše prilagajanje na nove zdravstvene protokole in spreminjajoče se delovne pogoje.
Ključne besede: epidemija, covid-19, urgenca, zdravstveni delavci
Objavljeno v DKUM: 26.03.2024; Ogledov: 259; Prenosov: 30
Celotno besedilo (1,07 MB) |
5. Povezava predporodnega izobraževanja v sklopu materinskih šol s kakovostjo življenja po porodu pred in med epidemijo covid-19Tina Berčan, 2023, doktorska disertacija Opis: Nosečnost in porod ključno vplivata na kakovost življenja matere. V Sloveniji je predporodno izobraževanje v sklopu materinskih šol glavno izobraževalno orodje za pripravo bodoče mamice na novo vlogo. Namen naše raziskave je bil oceniti povezavo med trajanjem predporodnega izobraževanja v sklopu materinskih šol in kakovostjo življenja mater po porodu. Uporabljen je bil predhodno validiran, v slovenski jezik preveden in testiran vprašalnik o kakovosti življenja po porodu (lestvica zaznane kakovosti življenja – PQOL). Na podlagi spletne ankete so bili zbrani podatki za dve skupini žensk. Prva skupina (N=1091) je rodila pred epidemijo COVID-19, druga (N=1163) pa med pandemijo COVID-19. Razlike so bile analizirane z uporabo Mann-Whitneyjevega U testa. Izračunani so bili linearni regresijski in korelacijski koeficienti za povezavo med kakovostjo življenja in trajanjem predporodega izobraževanja v sklopu materinskih šol. Naša raziskava je pokazala, da je krajše časovno trajanje izobraževanja v sklopu materinskih šol poslabšalo kakovosti življenja po porodu med epidemijo COVID-19. Pokazali smo tudi, da je časovno daljše predporodnega izobraževanje v sklopu materinskih šol povezano z višjo kakovostjo življenja. Kljub večfaktorskemu vplivu epidemije COVID-19 smo na vzorcu slovenskih mater opredelili korelacijo med trajanjem predporodnega izobraževanja v sklopu materinskih šol in kakovostjo življenja po porodu. Trajanje predporodnega izobraževanja v sklopu materinskih šol je pomemben dejavnik, ki vpliva na kakovost življenja po porodu.
Ključne besede: materinska šola, kakovost življenja, epidemija, COVID-19, nosečnost
Objavljeno v DKUM: 05.02.2024; Ogledov: 427; Prenosov: 38
Celotno besedilo (1,54 MB) |
6. Trg dela po epidemiji v slovenijiŽiga Škrabl, 2023, diplomsko delo Opis: Trg dela nenehno pretresajo naravni, družbeni in politični dogodki oziroma spremembe. V začetku leta 2020 se je svetovno gospodarstvo srečalo z zdravstveno krizo, katere v Evropi, kot tudi v Sloveniji ni bilo več desetletij in je pustila posledice na gospodarski aktivnosti. Delovanje podjetij je bilo omejeno, potrebno ga je bilo prilagoditi poslovanje takratnim zdravstveno- varnostnim ukrepom. Epidemija Covid-19 je vplivala tudi na trg dela. Zato so se s številnimi izzivi in težavami na trgu srečevala tako podjetja kot tudi zaposleni oziroma ljudje, ki vstopa na trg dela. Obenem je prišlo še do novega družbenega izziva, povzročenega z digitalizacijo, to je uveljavitve novih oblik dela. Vse to se je zaradi nepripravljenosti tako države kot tudi podjetij na zdravstveno krizo oziroma epidemijo država kot tudi podjetja odrazilo v večji brezposelnosti in nižjem bruto družbenem proizvodu. V relativno kratkem času si je gospodarstvo opomoglo, brezposelni so si našli zaposlitev v drugih gospodarskih panogah, tudi Slovenija je dosegla najnižjo stopnjo brezposelnosti v svoji zgodovini. Dodati pa je treba, da se trg dela sedaj sooča s staranjem prebivalstva, zaradi visoke zaposljivosti in nizke rodnosti, begom možganov oziroma izseljevanjem, pomankanjem delovne sile in iskanjem ustreznih in potencialnih zaposlenih, managerji namreč opažajo namreč opažajo pomankanje kompetenc in digitalnih kompetenc. Želja delojemalcev po maksimalnem dobičku vodi k strmenju po večji produktivnosti in učinkovitosti, le za dosego tega se bomo morali nenehno prilagajati in izpopolnjevati skozi vseživljenjsko učenje, le tako se bomo osebnostno kot družba rastli in razvijali.
Ključne besede: Trg dela, kompetence, staranje prebivalstva, pomankanje delovne sile, epidemija, Covid-19, Slovenija
Objavljeno v DKUM: 15.09.2023; Ogledov: 470; Prenosov: 77
Celotno besedilo (1,86 MB) |
7. Prerazporejanje zaposlenih zdravstvene nege v času epidemije covid-19 in vpliv le-tega na zadovoljstvo operacijskih medicinskih sesterSaša Gačnik, 2023, magistrsko delo Opis: Pojava epidemije in pandemije covid-19 sta od zdravstvenih organizacij zahtevala prilagoditev delovnih procesov in organizacijo dela. Sledile so spremembe namembnosti trenutnih oddelkov in posledično prerazporejanje kadra zdravstvene nege, med katerimi so bile tudi operacijske medicinske sestre. Namen magistrske naloge je bil predstaviti pomembnost upoštevanja trenutnega znanja zaposlenega pri prerazporejanju zdravstvenega kadra in vpliv prerazporeditve zaposlenih s specialnimi znanji brez predhodnega usposabljanja na možen pojav negativnih čustev in nižjo stopnjo zadovoljstva. Pri izdelavi teoretičnega dela smo se naslonili na izbrano znanstveno in strokovno slovensko, angleško in hrvaško literaturo. Opredelili smo delovanje zdravstvenih organizacij v času epidemije in pandemije, prerazporejanje zaposlenih in timsko delo ter dejavnike, ki vplivajo na zadovoljstvo in nezadovoljstvo na delovnem mestu. V empiričnem delu je bila uporabljena kvantitativna metodologija. Za zbiranje podatkov v raziskavi smo uporabili anketni vprašalnik. V raziskavo so bile vključene operacijske medicinske sestre (n = 21) zaposlene na Kirurški kliniki Centralnega operacijskega bloka v Univerzitetnem kliničnem centru in so bile v času epidemije ali pandemije covida-19 prerazporejene na drugo delovišče. Raziskava je potekala od 25. januarja 2023 do 20. februarja 2023. Podatki so bili analizirani v programu SPSS (Statistical Package for Social Sciences). Z raziskavo smo ugotovili, da ima pomanjkanje občutka kompetentnosti v času prerazporeditve med zaposlenimi velik vpliv na pojav stresa, občutek časovnega pritiska pri izvajanju aktivnosti zdravstvene nege ter tudi na pojav etičnih dilem, povezanih z delom. Operacijske medicinske sestre so bile zadovoljne z vodenjem vodij (M = 3,76), kljub temu pa so bile mnenja, da je prerazporejanje zaposlenih s specialnimi znanji brez predhodnega usposabljanja zelo neustrezno (47,5 %), 33,3 % pa jih meni, da je neustrezno. Eden od ključnih dejavnikov obstanka kadra je njihovo zadovoljstvo na delovnem mestu, zato se je v bodoče, ko bo potrebno kader zopet nadomeščati, smiselno osredotočiti ne le na zadovoljevanje kadrovskih potreb, temveč tudi na trenutno znanje zaposlenih in jim tako omogočiti netravmatično menjavo začasnega delovišča.
Ključne besede: operacijske medicinske sestre, prerazporejanje zaposlenih, zadovoljstvo zaposlenih, epidemija covid-19
Objavljeno v DKUM: 03.08.2023; Ogledov: 533; Prenosov: 81
Celotno besedilo (1,72 MB) |
8. Nalezljive bolezni pandemija koronavirusne bolezni COVID-19 v Sloveniji; Primer: vpliv ukrepov na ljudi ob epidemiji COVID-19Nadja Gojak, 2023, magistrsko delo Opis: Nalezljive bolezni predstavljajo velik medicinski problem od kar pomnimo. Pred več kot desetimi leti je veljalo prepričanje, da nalezljivih bolezni ni več. Medicinska znanost je zelo hitro napredovala, vendar vseeno ne dovolj hitro, da bi vse nalezljive bolezni izkoreninila. Decembra leta 2019 so v Wuhanu na Kitajskem zaznali več primerov pljučnic. Pri bolnikih so izključili številne običajne povzročitelje pljučnic ter respiratornih okužb in potrdili okužbo z novim koronavirusom, katerega so poimenovali SARS- CoV-2. Bolezen, ki jo povzroča COVID- 19.Pandemija nove koronavirusne bolezni se je v Slovenijo prvič uradno razširila 4. marca 2020, ko je bil odkrit prvi okuženi. 11. 3. 2020 je Svetovna zdravstvena organizacija razglasila pandemijo COVIDA-19. Direktor organizacije je države pozval, naj okrepijo prizadevanja za zajezitev širjenja virusa in pripravijo svoje zdravstvene zmogljivosti. Epidemija v Sloveniji je bila razglašena 12. 3. 2020 in takrat so se začeli tudi ukrepi, ki so zaznamovali državo. Z epidemijo covida-19 so se življenja ljudi korenito spremenila. Slovenija je tako kot mnogo drugih ostalih držav sprejela omejitvene ukrepe, da bi preprečila širjenje koronavirusa. Namen magistrske naloge je bilo opisati novo nalezljivo bolezen covid-19 ter preučiti vplive ukrepov na ljudi ob epidemiji covida-19 v Sloveniji (katere ukrepe so ljudje najbolj/najmanj upoštevali).
Ključne besede: koronavirus, covid-19, pandemija, epidemija, Sars-CoV-2, ukrepi
Objavljeno v DKUM: 01.08.2023; Ogledov: 653; Prenosov: 62
Celotno besedilo (3,88 MB) |
9. Pogledi učiteljev na vpliv epidemije covida-19 na socialni razvoj učencev na razredni stopnji : magistrsko deloPia Novak, 2023, magistrsko delo Opis: Socialni razvoj je pomemben segment slehernega posameznika, ki prispeva k vzpostavljanju novih interakcij in kompetentnosti, ki vodijo k oblikovanju lastne identitete. Z uspešno razvitimi socialnimi kompetencami otroci pridobivajo na samozavesti in gradijo kakovostne medsebojne odnose, ki so za delovanje v družbi ključni. Razvoj socialnih kompetenc je odvisen tako od posameznikovih značajskih lastnosti kot okolja, v katerem biva in opravlja pomembne življenjske funkcije. Le-to je bilo močno spremenjeno v času epidemije covida-19. Namen magistrske naloge je bil s pomočjo anketnega vprašalnika na vzorcu 184 učiteljev razrednega pouka v osnovnih šolah v Sloveniji raziskati poglede učiteljev o vplivu epidemije covid-19 na socialni razvoj učencev na razredni stopnji. Zanimalo nas je, kako so po mnenju učiteljev omenjen razvoj zaznamovali ukrepi v vzgoji in izobraževanju, ki so bili uvedeni z namenom preprečevanja širjenja virusa ter na katero področje socialnega razvoja so le-ti imeli največji vpliv. S pomočjo kvantitativne obdelave podatkov smo ugotovili, da je po mnenju učiteljev celotno obdobje epidemije in z njim povezanimi ukrepi močno zaznamovalo socialni razvoj posameznika. Največ primanjkljajev so učitelji zaznali na področju učenčeve komunikacije in izražanja, povišanju števila konfliktnih situacij, oteženem reševanju le- teh, zmanjšani samostojnosti ter socializiranosti.
Ključne besede: pogledi učiteljev, socialni razvoj, covid-19, epidemija, razredna stopnja
Objavljeno v DKUM: 13.07.2023; Ogledov: 584; Prenosov: 120
Celotno besedilo (559,07 KB) |
10. Vpliv epidemije COVID-19 na gospodinjske odpadke v Republiki SlovenijiNina Vojščak, 2023, diplomsko delo Opis: V letu 2020 je svet doletela pandemija SARS-CoV-2. Po svetu in v Sloveniji se je življenje, kot smo ga poznali, končalo. Ukrepi za zaustavitev širjenja virusa so posegali v naša življenja. Nenujne dejavnosti so se ustavile. Prisiljeni smo bili ostati doma in delati na daljavo. V zabojnikih pred hišo so se začele kopičiti večje količine odpadkov kot po navadi. Namen diplomskega dela je raziskati, ali so se količine gospodinjskih odpadkov povečale in kako so vplivale na okolje. S primerjalno analizo smo prišli do nepričakovanih rezultatov. Količine določenih vrst odpadkov so se povečale, količine celotnih odpadkov pa so se dejansko zmanjšale in imajo pozitiven vpliv na okolje.
Ključne besede: odpadek, gospodinjski odpadki, covid-19, epidemija
Objavljeno v DKUM: 06.06.2023; Ogledov: 599; Prenosov: 80
Celotno besedilo (950,39 KB) |
