| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 71
First pagePrevious page12345678Next pageLast page
1.
Prostovoljstvo na športnih prireditvah: študija primera EURO 2021 U21
Amadeja Marovt, 2024, undergraduate thesis

Abstract: Predstavitev in prikaz dela prostovoljcev na veliki športni prireditvi. Osredotočenje na pridobitev osnovnega profila prostovoljca, ki je sodeloval na športni prireditvi, ki je potekala v Sloveniji leta 2021 in sicer Evropsko prvenstvo 2021- U21 (EURO 2021-U21). Obravnavanje prostovoljcev s strani nogometnih organizacij, kot so Nogometna zveza Slovenije in UEFA. Vpliv epidemije SARS-CoV-2 na samo organizacijo dogodka in udeležbo prostovoljstva na njem. Analiza zadovoljstva prostovoljcev z organizacijo prostovoljnega dela na prireditvi.
Keywords: Evropsko prvenstvo, U21, nogomet, prireditev, prostovoljstvo, prostovoljci, epidemija, covid-19
Published in DKUM: 04.04.2024; Views: 46; Downloads: 3
.pdf Full text (2,53 MB)

2.
Obremenitev zdravstvenega osebja v prvem in drugem valu epidemije v enoti hitrih pregledov
Aleksandra Lesjak, 2024, master's thesis

Abstract: Uvod: Pandemija covida-19, razglašena marca 2020, je močno obremenila zdravstvene sisteme in urgentne oddelke po svetu, povzročila hitro globalno širitev virusa in zahtevala izredne ukrepe. Zdravstveni delavci so se soočili s povečanimi delovnimi obremenitvami, fizično in čustveno izčrpanostjo ter izgorelostjo, kar je zahtevalo nujno prilagajanje in obvladovanje zdravstvene krize. Metode: V raziskavi smo združili kvantitativne in kvalitativne metode za analizo obremenitve zdravstvenega osebja med pandemijo. Raziskava je potekala v študijskem letu 2021/22. Kvantitativni del je obsegal analizo ambulantnih kartonov, kvalitativni pa delno strukturirane intervjuje z zdravstvenim osebjem za razumevanje delovnih razmer med epidemijo. Rezultati: V kvantitativnem delu smo analizirali ambulantne kartone: pred epidemijo 2,172 pacientov/uro, prvi val 1,301, drugi val 1,881. V kvalitativnem delu, ki je vseboval intervjuje z 20 zdravstvenimi delavci, so bili izpostavljeni izzivi v triažiranju in opisane obremenitve ter prilagoditve zdravstvenega osebja v obdobju epidemije. Razprava in zaključek: Med pandemijo covida-19 se je v Enoti za hitre preglede (EHP) opazilo zmanjšanje obiskov nenujnih primerov, kar odraža spremenjeno vedenje pacientov. Prav tako je bila času pandemije obremenitev zdravstvenega osebja kljub zmanjšanemu številu obravnavanih pacientov večja, saj so ti zahtevali intenzivnejše prilagajanje na nove zdravstvene protokole in spreminjajoče se delovne pogoje.
Keywords: epidemija, covid-19, urgenca, zdravstveni delavci
Published in DKUM: 26.03.2024; Views: 82; Downloads: 12
.pdf Full text (1,07 MB)

3.
Povezava predporodnega izobraževanja v sklopu materinskih šol s kakovostjo življenja po porodu pred in med epidemijo covid-19
Tina Berčan, 2023, doctoral dissertation

Abstract: Nosečnost in porod ključno vplivata na kakovost življenja matere. V Sloveniji je predporodno izobraževanje v sklopu materinskih šol glavno izobraževalno orodje za pripravo bodoče mamice na novo vlogo. Namen naše raziskave je bil oceniti povezavo med trajanjem predporodnega izobraževanja v sklopu materinskih šol in kakovostjo življenja mater po porodu. Uporabljen je bil predhodno validiran, v slovenski jezik preveden in testiran vprašalnik o kakovosti življenja po porodu (lestvica zaznane kakovosti življenja – PQOL). Na podlagi spletne ankete so bili zbrani podatki za dve skupini žensk. Prva skupina (N=1091) je rodila pred epidemijo COVID-19, druga (N=1163) pa med pandemijo COVID-19. Razlike so bile analizirane z uporabo Mann-Whitneyjevega U testa. Izračunani so bili linearni regresijski in korelacijski koeficienti za povezavo med kakovostjo življenja in trajanjem predporodega izobraževanja v sklopu materinskih šol. Naša raziskava je pokazala, da je krajše časovno trajanje izobraževanja v sklopu materinskih šol poslabšalo kakovosti življenja po porodu med epidemijo COVID-19. Pokazali smo tudi, da je časovno daljše predporodnega izobraževanje v sklopu materinskih šol povezano z višjo kakovostjo življenja. Kljub večfaktorskemu vplivu epidemije COVID-19 smo na vzorcu slovenskih mater opredelili korelacijo med trajanjem predporodnega izobraževanja v sklopu materinskih šol in kakovostjo življenja po porodu. Trajanje predporodnega izobraževanja v sklopu materinskih šol je pomemben dejavnik, ki vpliva na kakovost življenja po porodu.
Keywords: materinska šola, kakovost življenja, epidemija, COVID-19, nosečnost
Published in DKUM: 05.02.2024; Views: 187; Downloads: 21
.pdf Full text (1,54 MB)

4.
Delo varnostnikov v trgovinah in prodajalnah v času epidemije covida-19
Franc Pozderec, Žiga Božjak, 2023, original scientific article

Abstract: Namen prispevka: Namen prispevka je opraviti pregled dela varnostnikov v trgovinah in prodajalnah v času epidemije, predvsem z vidika ukrepanja zoper osebe, ki niso upoštevale ukrepa obveznega nošenja mask v zaprtih prostorih, ter nakazati na potrebne spremembe za zagotavljanje bolj strokovnega in učinkovitega dela v prihodnje. Metode: V teoretičnem delu sta bili uporabljeni deskriptivna metoda in analiza strokovne literature pravnih aktov s področja zasebnega varovanja in izobraževanja, s katerimi smo predstavili trenutno ureditev v Republiki Sloveniji. Analizirali smo odloke Vlade Republike Slovenije, ki so urejali nošenje zaščitnih mask in drugih zaščitnih sredstev ter pojasnili odločitev Ustavnega sodišča Republike Slovenije o ustavni skladnosti analiziranih odlokov. V empiričnem delu smo izvedli anketiranje varnostnikov, ki so v času epidemije covida-19 izvajali naloge zasebnega varovanja v trgovinah in prodajalnah. Ugotovitve: Varnostniki so bili v času epidemije izpostavljeni številnim konfliktnim in neprijetnim dogodkom zaradi ukrepanja v primeru nenošenja mask v zaprtih prostorih. Zaradi oteženih razmer je kar tretjina razmišljala o prenehanju dela na področju zasebnega varovanja. Čeprav so menili, da so imeli dovolj kompetenc za komuniciranje v takšnih primerih, ocenjujemo, da bi lahko bili za to še bolj usposobljeni. Omejitve/uporabnost raziskave: Omejili smo se na ugotavljanje posledic epidemije na varnostnike, ki so v tem času svoje delo opravljali v trgovinah in prodajalnah. Praktična uporabnost: Ugotovitve prispevka bodo služile za sprejemanje ukrepov, ki bi v prihodnosti omejili posledice v podobnih primerih, kot je bila epidemija. Izvirnost/pomembnost prispevka: Prispevek se ukvarja s pripravljenostjo zasebnovarnostnega osebja na izredne dogodke, čemur je treba posvetiti več pozornosti kot doslej.
Keywords: zasebno varovanje, nošenje mask, epidemija covida-19, ukrepi in druga sredstva, odloki Vlade Republike Slovenije
Published in DKUM: 15.01.2024; Views: 113; Downloads: 5
URL Link to file
This document has many files! More...

5.
Trg dela po epidemiji v sloveniji
Žiga Škrabl, 2023, undergraduate thesis

Abstract: Trg dela nenehno pretresajo naravni, družbeni in politični dogodki oziroma spremembe. V začetku leta 2020 se je svetovno gospodarstvo srečalo z zdravstveno krizo, katere v Evropi, kot tudi v Sloveniji ni bilo več desetletij in je pustila posledice na gospodarski aktivnosti. Delovanje podjetij je bilo omejeno, potrebno ga je bilo prilagoditi poslovanje takratnim zdravstveno- varnostnim ukrepom. Epidemija Covid-19 je vplivala tudi na trg dela. Zato so se s številnimi izzivi in težavami na trgu srečevala tako podjetja kot tudi zaposleni oziroma ljudje, ki vstopa na trg dela. Obenem je prišlo še do novega družbenega izziva, povzročenega z digitalizacijo, to je uveljavitve novih oblik dela. Vse to se je zaradi nepripravljenosti tako države kot tudi podjetij na zdravstveno krizo oziroma epidemijo država kot tudi podjetja odrazilo v večji brezposelnosti in nižjem bruto družbenem proizvodu. V relativno kratkem času si je gospodarstvo opomoglo, brezposelni so si našli zaposlitev v drugih gospodarskih panogah, tudi Slovenija je dosegla najnižjo stopnjo brezposelnosti v svoji zgodovini. Dodati pa je treba, da se trg dela sedaj sooča s staranjem prebivalstva, zaradi visoke zaposljivosti in nizke rodnosti, begom možganov oziroma izseljevanjem, pomankanjem delovne sile in iskanjem ustreznih in potencialnih zaposlenih, managerji namreč opažajo namreč opažajo pomankanje kompetenc in digitalnih kompetenc. Želja delojemalcev po maksimalnem dobičku vodi k strmenju po večji produktivnosti in učinkovitosti, le za dosego tega se bomo morali nenehno prilagajati in izpopolnjevati skozi vseživljenjsko učenje, le tako se bomo osebnostno kot družba rastli in razvijali.
Keywords: Trg dela, kompetence, staranje prebivalstva, pomankanje delovne sile, epidemija, Covid-19, Slovenija
Published in DKUM: 15.09.2023; Views: 317; Downloads: 59
.pdf Full text (1,86 MB)

6.
Prerazporejanje zaposlenih zdravstvene nege v času epidemije covid-19 in vpliv le-tega na zadovoljstvo operacijskih medicinskih sester
Saša Gačnik, 2023, master's thesis

Abstract: Pojava epidemije in pandemije covid-19 sta od zdravstvenih organizacij zahtevala prilagoditev delovnih procesov in organizacijo dela. Sledile so spremembe namembnosti trenutnih oddelkov in posledično prerazporejanje kadra zdravstvene nege, med katerimi so bile tudi operacijske medicinske sestre. Namen magistrske naloge je bil predstaviti pomembnost upoštevanja trenutnega znanja zaposlenega pri prerazporejanju zdravstvenega kadra in vpliv prerazporeditve zaposlenih s specialnimi znanji brez predhodnega usposabljanja na možen pojav negativnih čustev in nižjo stopnjo zadovoljstva. Pri izdelavi teoretičnega dela smo se naslonili na izbrano znanstveno in strokovno slovensko, angleško in hrvaško literaturo. Opredelili smo delovanje zdravstvenih organizacij v času epidemije in pandemije, prerazporejanje zaposlenih in timsko delo ter dejavnike, ki vplivajo na zadovoljstvo in nezadovoljstvo na delovnem mestu. V empiričnem delu je bila uporabljena kvantitativna metodologija. Za zbiranje podatkov v raziskavi smo uporabili anketni vprašalnik. V raziskavo so bile vključene operacijske medicinske sestre (n = 21) zaposlene na Kirurški kliniki Centralnega operacijskega bloka v Univerzitetnem kliničnem centru in so bile v času epidemije ali pandemije covida-19 prerazporejene na drugo delovišče. Raziskava je potekala od 25. januarja 2023 do 20. februarja 2023. Podatki so bili analizirani v programu SPSS (Statistical Package for Social Sciences). Z raziskavo smo ugotovili, da ima pomanjkanje občutka kompetentnosti v času prerazporeditve med zaposlenimi velik vpliv na pojav stresa, občutek časovnega pritiska pri izvajanju aktivnosti zdravstvene nege ter tudi na pojav etičnih dilem, povezanih z delom. Operacijske medicinske sestre so bile zadovoljne z vodenjem vodij (M = 3,76), kljub temu pa so bile mnenja, da je prerazporejanje zaposlenih s specialnimi znanji brez predhodnega usposabljanja zelo neustrezno (47,5 %), 33,3 % pa jih meni, da je neustrezno. Eden od ključnih dejavnikov obstanka kadra je njihovo zadovoljstvo na delovnem mestu, zato se je v bodoče, ko bo potrebno kader zopet nadomeščati, smiselno osredotočiti ne le na zadovoljevanje kadrovskih potreb, temveč tudi na trenutno znanje zaposlenih in jim tako omogočiti netravmatično menjavo začasnega delovišča.
Keywords: operacijske medicinske sestre, prerazporejanje zaposlenih, zadovoljstvo zaposlenih, epidemija covid-19
Published in DKUM: 03.08.2023; Views: 382; Downloads: 60
.pdf Full text (1,72 MB)

7.
Nalezljive bolezni pandemija koronavirusne bolezni COVID-19 v Sloveniji; Primer: vpliv ukrepov na ljudi ob epidemiji COVID-19
Nadja Gojak, 2023, master's thesis

Abstract: Nalezljive bolezni predstavljajo velik medicinski problem od kar pomnimo. Pred več kot desetimi leti je veljalo prepričanje, da nalezljivih bolezni ni več. Medicinska znanost je zelo hitro napredovala, vendar vseeno ne dovolj hitro, da bi vse nalezljive bolezni izkoreninila. Decembra leta 2019 so v Wuhanu na Kitajskem zaznali več primerov pljučnic. Pri bolnikih so izključili številne običajne povzročitelje pljučnic ter respiratornih okužb in potrdili okužbo z novim koronavirusom, katerega so poimenovali SARS- CoV-2. Bolezen, ki jo povzroča COVID- 19.Pandemija nove koronavirusne bolezni se je v Slovenijo prvič uradno razširila 4. marca 2020, ko je bil odkrit prvi okuženi. 11. 3. 2020 je Svetovna zdravstvena organizacija razglasila pandemijo COVIDA-19. Direktor organizacije je države pozval, naj okrepijo prizadevanja za zajezitev širjenja virusa in pripravijo svoje zdravstvene zmogljivosti. Epidemija v Sloveniji je bila razglašena 12. 3. 2020 in takrat so se začeli tudi ukrepi, ki so zaznamovali državo. Z epidemijo covida-19 so se življenja ljudi korenito spremenila. Slovenija je tako kot mnogo drugih ostalih držav sprejela omejitvene ukrepe, da bi preprečila širjenje koronavirusa. Namen magistrske naloge je bilo opisati novo nalezljivo bolezen covid-19 ter preučiti vplive ukrepov na ljudi ob epidemiji covida-19 v Sloveniji (katere ukrepe so ljudje najbolj/najmanj upoštevali).
Keywords: koronavirus, covid-19, pandemija, epidemija, Sars-CoV-2, ukrepi
Published in DKUM: 01.08.2023; Views: 459; Downloads: 42
.pdf Full text (3,88 MB)

8.
Pogledi učiteljev na vpliv epidemije covida-19 na socialni razvoj učencev na razredni stopnji : magistrsko delo
Pia Novak, 2023, master's thesis

Abstract: Socialni razvoj je pomemben segment slehernega posameznika, ki prispeva k vzpostavljanju novih interakcij in kompetentnosti, ki vodijo k oblikovanju lastne identitete. Z uspešno razvitimi socialnimi kompetencami otroci pridobivajo na samozavesti in gradijo kakovostne medsebojne odnose, ki so za delovanje v družbi ključni. Razvoj socialnih kompetenc je odvisen tako od posameznikovih značajskih lastnosti kot okolja, v katerem biva in opravlja pomembne življenjske funkcije. Le-to je bilo močno spremenjeno v času epidemije covida-19. Namen magistrske naloge je bil s pomočjo anketnega vprašalnika na vzorcu 184 učiteljev razrednega pouka v osnovnih šolah v Sloveniji raziskati poglede učiteljev o vplivu epidemije covid-19 na socialni razvoj učencev na razredni stopnji. Zanimalo nas je, kako so po mnenju učiteljev omenjen razvoj zaznamovali ukrepi v vzgoji in izobraževanju, ki so bili uvedeni z namenom preprečevanja širjenja virusa ter na katero področje socialnega razvoja so le-ti imeli največji vpliv. S pomočjo kvantitativne obdelave podatkov smo ugotovili, da je po mnenju učiteljev celotno obdobje epidemije in z njim povezanimi ukrepi močno zaznamovalo socialni razvoj posameznika. Največ primanjkljajev so učitelji zaznali na področju učenčeve komunikacije in izražanja, povišanju števila konfliktnih situacij, oteženem reševanju le- teh, zmanjšani samostojnosti ter socializiranosti.
Keywords: pogledi učiteljev, socialni razvoj, covid-19, epidemija, razredna stopnja
Published in DKUM: 13.07.2023; Views: 401; Downloads: 85
.pdf Full text (559,07 KB)

9.
Vpliv epidemije COVID-19 na gospodinjske odpadke v Republiki Sloveniji
Nina Vojščak, 2023, undergraduate thesis

Abstract: V letu 2020 je svet doletela pandemija SARS-CoV-2. Po svetu in v Sloveniji se je življenje, kot smo ga poznali, končalo. Ukrepi za zaustavitev širjenja virusa so posegali v naša življenja. Nenujne dejavnosti so se ustavile. Prisiljeni smo bili ostati doma in delati na daljavo. V zabojnikih pred hišo so se začele kopičiti večje količine odpadkov kot po navadi. Namen diplomskega dela je raziskati, ali so se količine gospodinjskih odpadkov povečale in kako so vplivale na okolje. S primerjalno analizo smo prišli do nepričakovanih rezultatov. Količine določenih vrst odpadkov so se povečale, količine celotnih odpadkov pa so se dejansko zmanjšale in imajo pozitiven vpliv na okolje.
Keywords: odpadek, gospodinjski odpadki, covid-19, epidemija
Published in DKUM: 06.06.2023; Views: 420; Downloads: 60
.pdf Full text (950,39 KB)

10.
Stiske, dileme in težave pri organizaciji dela v centru za krepitev zdravja v času epidemije covid-19
Silvija Lunder, 2023, master's thesis

Abstract: Delovna enota, ki je bila umeščena v nivo slovenskega zdravstvenega varstva ne dolgo nazaj, je postala eden ključnih faktorjev pri organizaciji in izvajanju ukrepov v času epidemije Covid-19. Namen raziskave je bil ugotoviti, s kakšnimi stiskami, dilemami in težavami so se vodje Centrov za krepitev zdravja (CKZ) srečevale pri organizaciji dela v času epidemije Covid-19. Uporabljena je bila kvalitativna metodologija. Instrument raziskave je bil delno strukturiran intervju. Sodelovalo je šest intervjuvank, ki so vodile CKZ v času epidemiološke krize in prevzele odgovorno organizacijsko vlogo. Intervjuji so bili posneti s pomočjo videokonference Zoom in dobesedno prepisani. S sintezo podatkov smo identificirali proste kode, katere smo analizirali in primerjali med seboj v namen razvoja podtem in glavne teme. Na osnovi analize je bilo oblikovanih šest podtem: stiske, izzivi, dileme, težave, organizacija in razreševanje zapletov. Ugotovljeno je bilo, da je bilo sprva težko zagotoviti zaščitna sredstva, kasneje organizirati delo na različnih novonastalih deloviščih hkrati in ga nenehno organizacijsko modificirati glede na potrebe. CKZ-ji so na morebitno zaprtje javnega življenja dobro pripravljeni na podlagi preživete izkušnje in medsebojnega timskega povezovanja znotraj same delovne enote.Iznajdljivost, sodelovanje, trdo delo, odrekanja in predvsem fleksibilnost, so bile odlike, s pomočjo katerih se je v času negotovosti, služba CKZ odzvala na preizkušnjo. CKZ je delovna enota, ki skrbi za celokupno preventivno naravnano zdravje tako posameznika kot tudi širše družbe.
Keywords: Center za krepitev zdravja, epidemija Covid-19, organizacija dela, stiske, dileme in težave v zdravstveni negi
Published in DKUM: 15.05.2023; Views: 617; Downloads: 75
.pdf Full text (919,39 KB)

Search done in 4.91 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica