1. Mikrobonitetni nadzor bankMatic Skrbinšek, 2024, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu preučujemo mikrobonitetni nadzor bank v evropskem bančnem prostoru in s tem tudi v Sloveniji. S pregledom relevantne literature s področja bančnega nadzora se seznanimo z vzroki, ki so poglavitno prispevali k spremembam in modifikacijam evropskega bančnega nadzora po veliki recesiji in dolžniški krizi, in predstavimo baselske standarde na katerih temelji evropska bančna zakonodaja, ter bančno unijo, katere cilj je enotno, preglednejše in varnejše evropsko bančništvo. Ugotovimo, da je enotni mehanizem nadzora temelj učinkovitega in doslednega nadzora nad kreditnimi institucijami v evrskem območju, zato podrobneje predstavljamo razdelitev nalog, njegovo organizacijsko strukturo ter potek odločanja, sodelovanje z drugimi institucijami in organi ter posebnosti pri nadzoru določenih subjektov. Posvetimo se tudi nadzornemu ciklu v okviru enotnega mehanizma nadzora in skupnim postopkom, za katere je pristojna Evropska centralna banka. Ugotovimo, da je proces nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja temelj tekočega ocenjevanja tveganj, notranjega upravljanja ter kapitalskega in likvidnostnega stanja bank in bančnih skupin. Nadzorniki namreč z njegovo pomočjo ocenjujejo tveganja s katerimi se soočajo banke, in preverjajo ali s temi tveganji tudi ustrezno upravljajo. Zaradi njegove pomembnosti podajamo podrobno predstavitev vseh štirih elementov na katerih bazira in predstavitev celotnega procesa od faze priprave do končne odločitve. V empiričnem delu magistrskega dela se posvetimo predstavitvi ključnih tveganj slovenskega bančnega sistema, preverimo pa tudi njegovo odpornost z vidika solventnosti in dobičkonosnosti ter likvidnosti. Slednje podkrepimo s primerjalno analizo kapitalskih in likvidnostnih količnikov v slovenskem bančnem sistemu in drugih državah članicah evrskega območja, pri čemer ugotovimo, da sta tako kapitalska kot likvidnostna ustreznost bank v Sloveniji na visokih ravneh. V zadnjem delu magistrskega dela predstavimo še rezultate procesa nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja za banke v Sloveniji, kjer ugotovimo, da so rezultati iz leta 2023 na splošno pozitivni, saj se je ocena tveganj izboljšala, kapitalska zahteva iz drugega stebra pa znižala.
Ključne besede: mikrobnitetni nadzor, enotni mehanizem nadzora, razdelitev nalog med ECB in pristojnimi nacionalnimi organi, proces nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja, kapitalska in likvidnostna ustreznost.
Objavljeno v DKUM: 29.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 12
 Celotno besedilo (4,11 MB) |
2. Poglavja o različicah slovenskega jezikaMarko Jesenšek, 2024 Opis: Znanstvena monografija Marko Jesenšek: Poglavja o različicah slovenskega jezika je dvanajsta samostojna knjiga vrhunskega, danes nedvomno najboljšega poznavalca zgodovine slovenskega knjižnega jezika in njegovih pokrajinskih različic. Gre za knjigo razprav in člankov o dvojničnem razvoju slovenskega jezika. Obsega osemnajst poglavij v petih razdelkih: (1) Slovenske knjižne različice in poenotenje knjižne norme, (2) Kranjski knjižni jezik, (3) Prekmurski knjižni jezik, (4) Vzhodnoštajerska pokrajinska knjižna različica in (5) Enotni slovenski knjižni jezik. Osredinja se na vprašanje normativnosti in narečnosti slovenskega jezika, ki je imel do sredine 19. stoletja dve knjižni različici. Glavno znanstveno spoznanje monografije je, da se je knjižna prekmurščina oblikovala na enak način kot knjižna kranjščina, in sicer kot stranski dosežek slovenskega protestantizma.
Ključne besede: zgodovina slovenskega knjižnega jezika, različice slovenskega jezika, kranjski knjižni jezik, prekmurski knjižni jezik, enotni slovenski knjižni jezik
Objavljeno v DKUM: 22.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 37
Celotno besedilo (23,09 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. |
4. Uporaba arhitekturnih vzorcev pri razvoju in testiranju iOS aplikacij : magistrsko deloAlen Šebalj, 2021, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu bomo opredelili pojem arhitekture programske opreme in pojasnili razliko med softversko in programsko arhitekturo. Podrobno bomo raziskali najpogosteje uporabljene arhitekturne stile v iOS programiranju ter preučili njihove prednosti in pomanjkljivosti, pojasnili bomo, zakaj je razvoj programske opreme z rabo določene arhitekturne sintagme tako časovno kot finančno najprimernejši. Predstavili bomo koncept večplastne arhitekture ter našteli, iz katerih plasti je zgrajena kvalitetna večplastna mobilna aplikacija. Na koncu bomo prikazali postopke in prakse testiranja funkcionalne iOS aplikacije, izdelane v MVVM arhitekturi, pri čemer bomo uporabili enotne teste in teste uporabniškega vmesnika.
Ključne besede: programska arhitektura, iOS arhitekturni vzorci, MVC, MVP, MVVM, VIPER, enotni testi, testi uporabniškega vmesnika
Objavljeno v DKUM: 04.11.2021; Ogledov: 920; Prenosov: 83
Celotno besedilo (7,16 MB) |
5. Nadzor centralne banke nad delovanjem bančnega sistema Slovenije in Severne MakedonijeStefan Ilievski, 2021, diplomsko delo Opis: Bančni nadzor je bistveni vidik sodobnih finančnih sistemov, ki ga je zelo pomembno spremljati zaradi tveganj bank, da bi zaščitili vlagatelje, državno varnostno mrežo in gospodarstvo kot celoto proti sistemskim propadom bank in njihovim posledicam. V diplomskem projektu je bila glavna tema opredelitev načina nadzora bančnega sistema. Prav tako je bil to glavni cilj naloge. Osredotočili smo se na dve državi, in sicer na Slovenijo in Makedonijo. Namen naloge je bil spoznati bančni sistem obeh držav ter njun način nadzora bančnega sistema. Najprej smo zbrali in analizirali podatke ter jih razdelili. Diplomski projekt je sestavljen iz dveh delov. V prvem delu predstavljamo bančni sistem in način nadzora bančnega sistema za obe državi. V drugem delu pa analiziramo in primerjamo način nadzora bančnega sistema za obe državi. Ugotovili smo, da imata državi različni način nadzora bančnega sistema. V Sloveniji nadzor bančnega sistema izvaja ECB z EMN in je razdeljen na pomembne in manj pomembne banke, pri čemer ECB nadzoruje pomembne banke, Banka Slovenije pa nadzoruje manj pomembne banke po navodilih EMN. V Makedoniji je edina nadzorna agencija Centralna banka, ki izvaja nadzor bančnega sistema s pomočjo predpisanih nadzorniških pravil.
Ključne besede: nadzor, bančni sistem, bančni nadzor, enotni mehanizem nadzora
Objavljeno v DKUM: 03.09.2021; Ogledov: 1238; Prenosov: 66
Celotno besedilo (625,84 KB) |
6. Pravni vidiki geoblokiranja v Evropski unijiLeon Brulc, 2017, diplomsko delo Opis: Evropska unija namenja velik del svojih sredstev vzpostavitvi enotnega trga, ki bi imela za posledico ekonomsko rast vseh držav članic. Del končnega cilja popolnega enotnega trga predstavlja enotni digitalni trg, ki pa si ga lahko zamislimo le ob visoki digitalni integraciji potrošnikov. Tema tega diplomskega dela je geoblokiranje, praksa trgovcev, ki potrošnike diskriminira na podlagi državljanstva ali prebivališča. Geoblokiranje predstavlja veliko oviro za vzpostavitev enotnega digitalnega trga in s tem tudi oviro za celoten enotni trg
V prvem delu diplomskega dela predstavim enotni digitalni trg, njegove cilje in njihovo (ne)uspešnost. Nadalje predstavim različne oblike geoblokiranja (tiste, ki vsebujejo vprašanja avtorskega prava in druge oblike geoblokiranja) ter njihove pozitivne in negativne posledice. Sledita predstavitev in kritika pravne regulacije preprečevanja geoblokiranja v EU do sedaj (zlasti preko 20. člena Direktive o storitvah), nato pa predstavim predloge Uredb, ki naj bi geoblokiranju naredile konec.
Za popolno odpravo geoblokiranja, bi bilo potrebno predloge Uredb nadgraditi tako da bi vprašanja avtorskega prava in druge oblike geoblokiranja urejali enotno. Vendar pa je ob tem potrebno poudariti, da bi odprava geoblokiranja poleg pozitivnih pridobitev (kot denimo nova delovna mesta, nižje cene, povečana prodaja itd.), prinesla tudi negativne posledice (kot denimo manjše gibanje prebivalcev, negativne posledice za okolje, socialna izolacija itd.).
Ključne besede: geoblokiranje, Evropska unija, Direktiva o storitvah, pravice potrošnikov, omejitev dostopa, spletno potovanje, diskriminacija, prebivališče, državljanstvo, enotni digitalni trg.
Objavljeno v DKUM: 23.08.2017; Ogledov: 2554; Prenosov: 293
Celotno besedilo (667,55 KB) |
7. Posebnosti enoosebne družbe z omejeno odgovornostjoMatej Šajt, 2017, magistrsko delo Opis: Družba z omejeno odgovornostjo z enim družbenikom (t. i. enoosebna družba) je družba, katere osnovni kapital je razdeljen na poslovne deleže. Bistvena značilnost enoosebne družbe je, da so vsi poslovni deleži v rokah ene osebe oz. skupnosti oseb ali pa so vsi poslovni deleži skupna lastnina več oseb.
Enoosebna družba je v slovenskem pravnem redu predstavljena kot posebna oblika družbe z omejeno odgovornostjo, za katero veljajo posebna (lex specialis) pravna pravila. Za vsa druga vprašanja, ki jih posebna pravila ne urejajo, se uporabljajo splošne določbe zakona, ki veljajo za družbo z omejeno odgovornostjo z več družbeniki in tiste določbe, ki veljajo za vse gospodarske družbe.
Edini družbenik enoosebne družbe z omejeno odgovornostjo se imenuje ustanovitelj, ki sprejme t. i. akt o ustanovitvi, ki je enostransko izražena volja ustanovitelja. Vsebina navedenega akta je smiselno enaka kot vsebina družbene pogodbe, s to razliko, da je vsebina akta o ustanovitvi bistveno krajša in enostavnejša.
V primerjavi z družbo z omejeno odgovornostjo se za enoosebno družbo uporabljajo posebna pravila, ki se nanašajo na pravno naravo in ustanovitev s sprejemom akta o ustanovitvi, na zagotovitev varščine in na predložitev dokazila o varščini sodniku, v primeru, če osnovni vložek ni vplačan v celoti, veljavnost in sklepanje pravnih poslov in upravljanja enoosebne družbe.
Zaradi izboljšanja okolja za mala in srednje velika podjetja, ki so zaradi svojih značilnosti posebej pomembna za razvoj in krepitev evropskega gospodarska, je Komisija Evropske unije predlagala novo alternativno nacionalno obliko družbe imenovano Societas Unius Personae (SUP), za katero bi veljala enotna pravila in bi delovala v skladu z ustaljenimi pravili v vseh državah članicah.
Ključne besede: družba z omejeno odgovornostjo z enim družbenikom, enoosebna družba, akt o ustanovitvi, enotni poslovni delež, knjiga sklepov, zaposlitev direktorja enoosebne družbe, portal e-VEM, Societas Unius Personae, SUP, GmbH, Unternehmergesellschaft.
Objavljeno v DKUM: 08.08.2017; Ogledov: 6345; Prenosov: 893
Celotno besedilo (796,50 KB) |
8. STRATEGIJA IN USPEŠNOST BANČNEGA SISTEMA V SLOVENIJI V PRIMERJAVI Z DRŽAVAMI EU V ČASU FINANČNE KRIZEIris Šteinbauer, 2016, magistrsko delo Opis: Banke imajo pomembno vlogo v nacionalnih ekonomijah držav po svetu, zato je zdrav bančni sistem pomemben element finančne stabilnosti in predstavlja osnovo za vzdrževanje in razvoj ter nemoteno delovanje celotnega gospodarskega sistema. Glavna dejavnost bančnega sistema je torej finančno posredništvo, ki je opredeljeno kot zbiranje finančnih sredstev od tistih, ki imajo presežke in njihovo posojanje tistim, ki ta sredstva potrebujejo.
V bančnem sistemu se pojavljajo številna tveganja, ki vplivajo na poslovanje bank. Tveganje potencialno zmanjšuje dobiček oziroma povečuje izgubo, zato postaja upravljanje s tveganjem ključna bančna funkcija. Ob pojavu gospodarske krize so ustvarjalci ekonomske in monetarne politike primorani izvesti določene ukrepe na področju finančnega trga. Evropska komisija je sprejela več ukrepov v zvezi s posameznimi bankami, ter bančnimi sistemi kot celoto na področju jamstev in likvidnostnih programih podpore. Enotni mehanizem nadzora je nov sistem bančnega nadzora za države članice euroobmočja. Enotni mehanizem nadzora zajema naloge v okviru preverjanja, ali banke izpolnjujejo bančna pravila Evropske unije ter zgodnje reševanje težav bančnega sistema držav članic. EMN je eden od treh stebrov bančne unije EU, skupaj z enotnim mehanizmom za reševanje (EMR) in enotnim skladom za reševanje, ki skupaj tvorita celoto. Finančna institucija, ki se znajde v težavah v času krize in verjetno ne bo več sposobna plačevati svojih dolgov, lahko zaprosi za javnofinančno pomoč s strani nacionalnih in evropskih organov (Evropska komisija, ECB). Poznamo različne oblike prestrukturiranja in reševanja bank (dokapitalizacija, privatizacija, zadolževanje bank). Državna pomoč finančnemu sektorju Evropske unije predstavlja državno intervencijo, ki spodbuja finančni sektor. Državno pomoč zagotavljajo vlade držav članic Evropske unije z namenom preprečevanja resnih motenj v finančnem sistemu Evropske unije in tudi posledično tudi v gospodarstvu. Državna pomoč lahko povzroči izkrivljanje konkurence med bankami, zato so določili ukrepe za njeno omejevanje po posameznih oblikah instrumentov državne pomoči finančnemu sektorju. Evropska komisija uporablja štiri glavne instrumente državne pomoči, ki so namenjeni ohranjanju stabilizacije in podpori bilanc stanja bank na strani sredstev in na strani obveznosti. Za podporo na strani sredstev bilance stanja bank sta določena dva instrumenta državne pomoči, in sicer instrument dokapitalizacije in instrument oz. ukrep za oslabljena sredstva. Za stabilizacijo na strani obveznosti v bilanci stanja banke so namenjena jamstva in ukrep za likvidnostno podporo. Glavni cilj Evropske unije do leta 2020 je spodbujanje gospodarske rasti, ki bo s tem vplivala na posodobitev nadzora državne pomoči Evropske komisije. Poudarjajo spodbujanje držav članic Evropske unije, da usmerijo javna sredstva, ki so redka, v skupne prednostne naloge s poudarkom na učinkovitosti in kakovosti javne podpore s strani nacionalnih in evropskih organov. Takšen način vpliva na združljivost vseh ukrepov državne pomoči, ter posodobitev nadzora državne pomoči vseh držav članic Evropske unije. Takšna oblika pomoči usmerja bančni sektor k trem ciljem Evropske komisije, in sicer doseganje finančne stabilnosti, ohranjati kreditne tokove in preprečiti izkrivljanje konkurence.
Ključne besede: enotni mehanizem nadzora, enotni mehanizem reševanja, enotni sklad za reševanje, bančna unija, državna pomoč
Objavljeno v DKUM: 12.01.2017; Ogledov: 1567; Prenosov: 161
Celotno besedilo (1,14 MB) |
9. Enotni mehanizem za reševanje bank - drugi steber bančne unijeKristijan Košak, 2016, diplomsko delo Opis: Drugi steber bančne unije oz. enotni mehanizem za reševanje (SRM) je del evropske bančne unije, ki je zasnovana z namenom enotnega nadzora bančnega sistema, enotne ureditve reševanja bank in uvedbe enotnega sistema jamčevanja za vloge na območju evropske monetarne unije.
Direktiva o vzpostavitvi okvira za sanacijo ter reševanje kreditnih institucij in investicijskih podjetij (BRRD), prekinja vzročnost naraščajočih državnih dolgov kot posledico reševanja bank iz sredstev proračunov držav članic (t. i. bail-out). Ta princip reševanja je zamenjal princip s posegom na sredstva upnikov banke (t. i. bail-in). Slednji se je kot priporočljiv sprejel na mednarodni ravni v okviru nezavezujočih pravil Odbora za finančno stabilnost (angl. Financial Stability Board) pri Banki za mednarodne poravnave (angl. Bank for International Settlements).
Uredba o enotnem mehanizmu za reševanje (SRMR), osrednji pravni akt enotnega mehanizma za reševanje (SRM), nadgrajuje BRRD z enotnim odborom za reševanje (SRB) in skladom (SRF), ki ga SRB upravlja.
Drugi bančni steber tako predstavlja centralizacijo pristojnosti glede odločanja o reševanju propadajočih bank na ravni institucij in organov EU.
Ključne besede: enotni mehanizem za reševanje, drugi steber bančne unije, bančna unija, enotni sklad za reševanje, enotni odbor za reševanje, bail-in
Objavljeno v DKUM: 18.11.2016; Ogledov: 1934; Prenosov: 283
Celotno besedilo (872,38 KB) |
10. PRAVNI VIDIKI NADZORA ECB NAD SLOVENSKIMI SISTEMSKIMI BANKAMIPatricija Plahuta, 2016, diplomsko delo Opis: Finančna kriza je odličen primer, s katerega smo se naučili, kako hitro se lahko razširijo negativni vplivi iz ene države v drugo in kakšno razdejanje lahko to pusti za sabo. Z namenom, da se zgodba ne bi več ponovila, se je junija 2012 Evropski svet odločil prekiniti začarani krog med bankami in državami in naznanil prihod bančne unije. Ta je zaživela 4. novembra 2014 z vzpostavitvijo prvega stebra bančne unije, ki je enotni mehanizem nadzora.
V prvem poglavju diplomskega seminarja je predstavljen opis področja ter namen, cilji in hipoteze raziskave. V nadaljevanju sem raziskala, kako je sestavljena bančna unija, kakšni so njeni cilji, kaj zajema delovanje posameznega stebra bančne unije in na kašnem temelju sta bila utemeljena. V tretjem poglavju sem se podrobneje posvetila enotnemu mehanizmu nadzora kot prvemu stebru bančne unije. Raziskala sem, kako se delijo nadzorniške naloge, kakšna je organizacijska struktura in vloga Evropske centralne banke ter kako je potekala izvedba celovite ocene. V četrtem poglavju sem predstavila, kakšni so bili odzivi, kritike in predlogi strokovnjakov ob vzpostavitvi bančne unije. V zadnjem poglavju pa sem raziskala, kako je z dogajanjem na slovenskih tleh. Posvetila sem se slovenskim sistemskim bankam, predvsem Novi Kreditni banki Maribor in Novi ljubljanski banki, ki sta tudi sodelovali v stresnih testih.
Ključne besede: Evropska centralna banka, bančna unija, stresni testi, enotni mehanizem nadzora, sistemsko pomembna banka, nacionalni pristojni organi
Objavljeno v DKUM: 15.11.2016; Ogledov: 1627; Prenosov: 152
Celotno besedilo (851,39 KB) |
