1. USTAVNOPRAVNE DIMENZIJE REGULACIJE SODELOVALNEGA GOSPODARSTVA V EVROPSKI UNIJI : doktorska disertacijaKatja Vizjak, 2025, doctoral dissertation Abstract: Pospešen razvoj sodelovalnega gospodarstva je spodbudil ponovno oceno tradicionalnih
regulatornih okvirov in obstoječih pravnih norm. Nekatere platforme sodelovalnega gospodarstva
ponujajo kombinacijo sektornih in storitev informacijske družbe, kar jih opredeljuje kot hibridne
entitete. Hkratna ponudba različnih vrst storitev zahteva določitev prevladujoče dejavnosti določene
platforme, ki pa se presoja od primera do primera. Navedeno povzroča pravno negotovost in
neskladno sodno prakso na nacionalni ravni. V doktorski disertaciji preučujemo vpliv izbire
institucionalnih alternativ v okviru večstopenjskega vladanja v EU na pravni status hibridnih
poslovnih modelov sodelovalnega gospodarstva, kot sta Uber in Airbnb, na enotnem trgu EU.
Zastavili smo si naslednja vprašanja: Kako različni nacionalni predpisi vplivajo na delovanje in
konkurenčnost platform sodelovalnega gospodarstva? Kakšno vlogo ima Sodišče EU pri oblikovanju
pravnega okvira za platforme sodelovalnega gospodarstva? Kako izbrana institucionalna struktura
vpliva na regulacijo hibridnih poslovnih modelov v EU? Kakšne so pravne in praktične posledice
razlik v pristojnostih med institucijami EU in nacionalnimi institucijami pri regulaciji sodelovalnega
gospodarstva? Pri tem je bil uporabljen pristop mešanih metod za analizo ključnih pravnih odločitev
Sodišča EU in nacionalnih sodišč. V skladu z najnovejšo prakso Sodišča EU je platforma Airbnb
obravnavana kot ponudnik storitev informacijske družbe ter kot takšna predmet določil Direktive o
elektronskem poslovanju 2000/31/ES. Nasprotno pa je regulacija platforme Uber zaradi njegove
opredelitve kot prevozniško podjetje predmet skupne pristojnosti med institucijami EU in državami
članicami EU na področju prevoznih storitev. Disertacija tako sproža razpravo o ustreznosti
obstoječega regulatornega okvira in analizira možnost vzpostavitve ustreznega institucionalnega
okvira, bodisi centraliziranega na ravni EU bodisi decentraliziranega na ravni držav članic EU, ki bi
zagotovil vsebinska pravila za celovito urejanje pravnega statusa hibridnih poslovnih modelov, kar
bi omogočilo enotnejše pogoje za njihovo delovanje na enotnem trgu EU.
Keywords: sodelovalno gospodarstvo, notranji trg EU, sodelovalna platforma, enotni
digitalni trg, načelo subsidiarnosti, načela delitve pristojnosti, večstopenjsko vladanje, hibridna
narava, Uber, Airbnb
Published in DKUM: 14.10.2025; Views: 0; Downloads: 36
 Full text (2,38 MB) |
2. Uvod v pravo digitalnega enotnega trga in pravni vidiki servitizacije v EU : študijsko gradivoJanja Hojnik, 2025, higher education textbook Abstract: Evropska unija posodablja industrijsko strategijo za krepitev konkurenčnosti in tehnološke neodvisnosti. Ključna pri tem je vzpostavitev enotnega digitalnega trga, ki omogoča boljši dostop do digitalnih storitev, spodbuja inovacije in krepi odpornost evropske industrije na globalnem trgu. Digitalna preobrazba podpira razvoj umetne inteligence, kvantnega računalništva in naprednih komunikacij, kar je bistveno za gospodarsko rast in strateško avtonomijo EU. Gradivo obravnava dva tematska sklopa. Prvi del analizira zakonodajne stebre digitalnega trga, vključno z Aktom o digitalnih storitvah, Aktom o digitalnih trgih in GDPR. Posebna pozornost je namenjena preprečevanju geoblokade, varstvu potrošnikov in regulaciji platform. Obravnava tudi vprašanja kibernetske varnosti, umetne inteligence in avtorskega prava. Drugi del se osredotoča na servitizacijo, proces, kjer podjetja prehajajo od prodaje izdelkov k storitvenim rešitvam za povečanje dodane vrednosti in trajnostni razvoj. Zaključek vključuje vprašanja za analitično razpravo o vplivu digitalnega trga na pravno in ekonomsko ureditev v EU.
Keywords: digitalni enotni trg, Evropska unija, pravo, storitve, platforme, servitizacija, nove tehnologije, podatki
Published in DKUM: 11.03.2025; Views: 0; Downloads: 29
Full text (3,58 MB)
This document has many files! More... |
3. Pravni vidiki geoblokiranja v Evropski unijiLeon Brulc, 2017, undergraduate thesis Abstract: Evropska unija namenja velik del svojih sredstev vzpostavitvi enotnega trga, ki bi imela za posledico ekonomsko rast vseh držav članic. Del končnega cilja popolnega enotnega trga predstavlja enotni digitalni trg, ki pa si ga lahko zamislimo le ob visoki digitalni integraciji potrošnikov. Tema tega diplomskega dela je geoblokiranje, praksa trgovcev, ki potrošnike diskriminira na podlagi državljanstva ali prebivališča. Geoblokiranje predstavlja veliko oviro za vzpostavitev enotnega digitalnega trga in s tem tudi oviro za celoten enotni trg
V prvem delu diplomskega dela predstavim enotni digitalni trg, njegove cilje in njihovo (ne)uspešnost. Nadalje predstavim različne oblike geoblokiranja (tiste, ki vsebujejo vprašanja avtorskega prava in druge oblike geoblokiranja) ter njihove pozitivne in negativne posledice. Sledita predstavitev in kritika pravne regulacije preprečevanja geoblokiranja v EU do sedaj (zlasti preko 20. člena Direktive o storitvah), nato pa predstavim predloge Uredb, ki naj bi geoblokiranju naredile konec.
Za popolno odpravo geoblokiranja, bi bilo potrebno predloge Uredb nadgraditi tako da bi vprašanja avtorskega prava in druge oblike geoblokiranja urejali enotno. Vendar pa je ob tem potrebno poudariti, da bi odprava geoblokiranja poleg pozitivnih pridobitev (kot denimo nova delovna mesta, nižje cene, povečana prodaja itd.), prinesla tudi negativne posledice (kot denimo manjše gibanje prebivalcev, negativne posledice za okolje, socialna izolacija itd.).
Keywords: geoblokiranje, Evropska unija, Direktiva o storitvah, pravice potrošnikov, omejitev dostopa, spletno potovanje, diskriminacija, prebivališče, državljanstvo, enotni digitalni trg.
Published in DKUM: 23.08.2017; Views: 2554; Downloads: 311
Full text (667,55 KB) |
4. Harmonizacija davka na dodano vrednost v Evropski uniji s poudarkom na davčnih stopnjahDarja Prebil, 2016, master's thesis Abstract: V magistrski nalogi analiziram proces harmonizacije na področju davka na dodano vrednost v Evropski uniji. Od uvedbe davka na dodano vrednost je bila obdavčitev prometa blaga in storitev po načelu namembne države zamišljena kot začasna rešitev in Evropska komisija si je ves čas prizadevala za prehod na obdavčitev po načelu države porekla. S tem bi bili izpolnjeni pogoji za polno delovanje notranjega trga, kjer bi bil promet blaga in storitev med državami članicami obdavčen na enak način kot promet na nacionalnem trgu.
Za vzpostavitev resničnega notranjega trga EU je potrebno končati prehodno obdobje, ki je še vedno v veljavi. Uvedba dokončnega sistema davka na dodano vrednost v skladu z načelom države porekla zahteva večjo stopnjo usklajenosti v strukturi in višini davčnih stopenj med državami. Evropska komisija je vedno trčila na kar močan odpor držav članic na vse predloge za zmanjšanje razlik v nacionalnih davčnih sistemih.
Podrobno je analizirana kompleksnost pravnih predpisov, na katerih temelji prehodna ureditev, ki dopušča državam članicam nadaljevanje uporabe številnih izjem, ki odstopajo od splošnih pravil in niso združljiva s temeljnimi cilji notranjega trga.
V zaključnih ugotovitvah je analizirana možnost, da bo dokončna ureditev davka na dodano vrednost sploh uveljavljena in če, kakšna bo lahko končna različica te ureditve.
Keywords: harmonizacija, DDV, enotni trg, davčna nevtralnost, enotna davčna stopnja, načelo namembne države, načelo države porekla, davek na potrošnjo, prehodna ureditev.
Published in DKUM: 14.09.2016; Views: 1570; Downloads: 274
Full text (1,24 MB) |
5. DAVČNA HARMONIZACIJA V EVROPSKI UNIJINastja Levart, 2015, undergraduate thesis Abstract: V svojem diplomskem seminarju se bom osredotočila predvsem na davčno harmonizacijo v Evropski uniji in kakšna je njena definicija. Poiskala bom prednosti in slabosti davčne harmonizacije.
V nadaljevanju bom raziskovala tudi področje harmonizacije treh davkov, kjer bom podrobneje predstavila harmonizacijo davka na dodano vrednost, harmonizacijo davka na dohodek pravnih oseb in harmonizacijo davka na dohodek fizičnih oseb.
Na kratko bom opisala različne sisteme obdavčevanja dohodnine v Evropski uniji in teoretične ter zakonske osnove za harmonizacije davka na dohodke.
Diplomski seminar bo zajemal tudi mnenja in polemike številnih teoretikov in ekonomistov, ki so se opredeljevali za ali proti harmonizaciji davkov v območju Evropske unije.
Keywords: davčna harmonizacija, enotni trg, davki, osebni dohodek.
Published in DKUM: 22.10.2015; Views: 1388; Downloads: 228
Full text (685,80 KB) |
6. Efficiency in European bankingPhilip Molyneux, Yener Altunbas, Edward Gardener, 1997, review Keywords: banke, storitve, bančno poslovanje, gospodarnost, bančni sistemi, stroški, struktura, privatizacija, prestrukturiranje, lastnina, lastninjenje, finančni instrumenti, enotni trg, analiza, finančna analiza, modeli, EMU, EU, Evropska unija, denarne unije, zahodna Evropa, ZDA, mednarodne primerjave, denarni trg
Published in DKUM: 01.06.2012; Views: 1522; Downloads: 138
 Link to full text |
7. Antidumpinški postopki na uvoz izdelkov iz jugovzhodne Azije : diplomsko deloSlađana Ostojić Švehla, 2006, undergraduate thesis Keywords: zunanjetrgovinska politika, uvoz, tekstil, izdelki, proizvodi, konfekcija, enotni trg, konkurenčnost, SWOT analiza, mednarodno gospodarstvo, mednarodno sodelovanje, mednarodni ekonomski odnosi, internacionalizacija, mednarodni sporazumi, povezanost, GATT, mednarodni trg, pravila, Kitajska, Azija, Slovenija, Avstrija, mednarodne konvencije, mednarodna trgovina, trgovina, Urugvajska runda, podjetje, zaščita, partnerstvo, dumping, zunanja trgovina, zunanjetrgovinsko poslovanje
Published in DKUM: 30.05.2012; Views: 2505; Downloads: 68
Full text (382,69 KB) |
8. Uvedba evra v Republiki Sloveniji - ali se podjetja zavedajo tudi negativnih strani uvedbe evra ter predčasne popolne uvedbe skupne valute : diplomsko deloAndrej Kranjc, 2006, undergraduate thesis Keywords: denarne unije, EMU, valuta, evro, denar, devizni tečaji, mednarodni ekonomski odnosi, finančni instrumenti, Evropska unija, maastrichtski sporazum, mednarodne ekonomske integracije, Evropa, Slovenija, monetarna politika, konvergenca, integracija, mednarodna kooperacija, delovanje, institucije, monetarni sistemi, mednarodne organizacije, devizna politika, prilagajanje, cilj, mednarodno poslovanje, članstvo, učinkovitost, enotni trg
Published in DKUM: 30.05.2012; Views: 1961; Downloads: 58
Full text (337,26 KB) |
9. Projekt prevzema evra v Sloveniji z vidika aktivnosti in ocene prednosti in slabosti : diplomsko deloJožica Radak, 2006, undergraduate thesis Keywords: denarne unije, evro, valuta, pridruženo članstvo, EMU, Slovenija, aktivnosti, ocenjevanje, konvergenca, monetarna politika, povezanost, mednarodne finance, mednarodni sporazumi, devize, devizna politika, usklajevanje, devizni tečaji, maastrichtski sporazum, finančni instrumenti, denar, Evropa, prilagajanje, monetarni sistemi, fiskalna politika, mednarodne ekonomske integracije, enotni trg, integracija, mednarodna kooperacija, prenosni sistemi, združevanje, cilj, mednarodno sodelovanje, Evropska unija
Published in DKUM: 30.05.2012; Views: 1994; Downloads: 60
Full text (391,79 KB) |
10. Računovodski vidik davka na dodano vrednost v tristranskih poslih : diplomsko deloKatja Ribič, 2006, undergraduate thesis Keywords: davek na dodano vrednost, harmonizacija, obdavčenje, obračuni, računovodstvo, mednarodna menjava, transakcije, pretok blaga, država, blago, izvoz, uvoz, davki, obveznosti, Evropska unija, obveznosti, davčna politika, davčni sistemi, finančna sredstva, enotni trg
Published in DKUM: 30.05.2012; Views: 1869; Downloads: 66
Full text (2,42 MB) |
