1. Nadzor centralne banke nad delovanjem bančnega sistema Slovenije in Severne MakedonijeStefan Ilievski, 2021, diplomsko delo Opis: Bančni nadzor je bistveni vidik sodobnih finančnih sistemov, ki ga je zelo pomembno spremljati zaradi tveganj bank, da bi zaščitili vlagatelje, državno varnostno mrežo in gospodarstvo kot celoto proti sistemskim propadom bank in njihovim posledicam. V diplomskem projektu je bila glavna tema opredelitev načina nadzora bančnega sistema. Prav tako je bil to glavni cilj naloge. Osredotočili smo se na dve državi, in sicer na Slovenijo in Makedonijo. Namen naloge je bil spoznati bančni sistem obeh držav ter njun način nadzora bančnega sistema. Najprej smo zbrali in analizirali podatke ter jih razdelili. Diplomski projekt je sestavljen iz dveh delov. V prvem delu predstavljamo bančni sistem in način nadzora bančnega sistema za obe državi. V drugem delu pa analiziramo in primerjamo način nadzora bančnega sistema za obe državi. Ugotovili smo, da imata državi različni način nadzora bančnega sistema. V Sloveniji nadzor bančnega sistema izvaja ECB z EMN in je razdeljen na pomembne in manj pomembne banke, pri čemer ECB nadzoruje pomembne banke, Banka Slovenije pa nadzoruje manj pomembne banke po navodilih EMN. V Makedoniji je edina nadzorna agencija Centralna banka, ki izvaja nadzor bančnega sistema s pomočjo predpisanih nadzorniških pravil.
Ključne besede: nadzor, bančni sistem, bančni nadzor, enotni mehanizem nadzora
Objavljeno v DKUM: 03.09.2021; Ogledov: 1220; Prenosov: 60
 Celotno besedilo (625,84 KB) |
2. STRATEGIJA IN USPEŠNOST BANČNEGA SISTEMA V SLOVENIJI V PRIMERJAVI Z DRŽAVAMI EU V ČASU FINANČNE KRIZEIris Šteinbauer, 2016, magistrsko delo Opis: Banke imajo pomembno vlogo v nacionalnih ekonomijah držav po svetu, zato je zdrav bančni sistem pomemben element finančne stabilnosti in predstavlja osnovo za vzdrževanje in razvoj ter nemoteno delovanje celotnega gospodarskega sistema. Glavna dejavnost bančnega sistema je torej finančno posredništvo, ki je opredeljeno kot zbiranje finančnih sredstev od tistih, ki imajo presežke in njihovo posojanje tistim, ki ta sredstva potrebujejo.
V bančnem sistemu se pojavljajo številna tveganja, ki vplivajo na poslovanje bank. Tveganje potencialno zmanjšuje dobiček oziroma povečuje izgubo, zato postaja upravljanje s tveganjem ključna bančna funkcija. Ob pojavu gospodarske krize so ustvarjalci ekonomske in monetarne politike primorani izvesti določene ukrepe na področju finančnega trga. Evropska komisija je sprejela več ukrepov v zvezi s posameznimi bankami, ter bančnimi sistemi kot celoto na področju jamstev in likvidnostnih programih podpore. Enotni mehanizem nadzora je nov sistem bančnega nadzora za države članice euroobmočja. Enotni mehanizem nadzora zajema naloge v okviru preverjanja, ali banke izpolnjujejo bančna pravila Evropske unije ter zgodnje reševanje težav bančnega sistema držav članic. EMN je eden od treh stebrov bančne unije EU, skupaj z enotnim mehanizmom za reševanje (EMR) in enotnim skladom za reševanje, ki skupaj tvorita celoto. Finančna institucija, ki se znajde v težavah v času krize in verjetno ne bo več sposobna plačevati svojih dolgov, lahko zaprosi za javnofinančno pomoč s strani nacionalnih in evropskih organov (Evropska komisija, ECB). Poznamo različne oblike prestrukturiranja in reševanja bank (dokapitalizacija, privatizacija, zadolževanje bank). Državna pomoč finančnemu sektorju Evropske unije predstavlja državno intervencijo, ki spodbuja finančni sektor. Državno pomoč zagotavljajo vlade držav članic Evropske unije z namenom preprečevanja resnih motenj v finančnem sistemu Evropske unije in tudi posledično tudi v gospodarstvu. Državna pomoč lahko povzroči izkrivljanje konkurence med bankami, zato so določili ukrepe za njeno omejevanje po posameznih oblikah instrumentov državne pomoči finančnemu sektorju. Evropska komisija uporablja štiri glavne instrumente državne pomoči, ki so namenjeni ohranjanju stabilizacije in podpori bilanc stanja bank na strani sredstev in na strani obveznosti. Za podporo na strani sredstev bilance stanja bank sta določena dva instrumenta državne pomoči, in sicer instrument dokapitalizacije in instrument oz. ukrep za oslabljena sredstva. Za stabilizacijo na strani obveznosti v bilanci stanja banke so namenjena jamstva in ukrep za likvidnostno podporo. Glavni cilj Evropske unije do leta 2020 je spodbujanje gospodarske rasti, ki bo s tem vplivala na posodobitev nadzora državne pomoči Evropske komisije. Poudarjajo spodbujanje držav članic Evropske unije, da usmerijo javna sredstva, ki so redka, v skupne prednostne naloge s poudarkom na učinkovitosti in kakovosti javne podpore s strani nacionalnih in evropskih organov. Takšen način vpliva na združljivost vseh ukrepov državne pomoči, ter posodobitev nadzora državne pomoči vseh držav članic Evropske unije. Takšna oblika pomoči usmerja bančni sektor k trem ciljem Evropske komisije, in sicer doseganje finančne stabilnosti, ohranjati kreditne tokove in preprečiti izkrivljanje konkurence.
Ključne besede: enotni mehanizem nadzora, enotni mehanizem reševanja, enotni sklad za reševanje, bančna unija, državna pomoč
Objavljeno v DKUM: 12.01.2017; Ogledov: 1561; Prenosov: 157
Celotno besedilo (1,14 MB) |
3. PRAVNI VIDIKI NADZORA ECB NAD SLOVENSKIMI SISTEMSKIMI BANKAMIPatricija Plahuta, 2016, diplomsko delo Opis: Finančna kriza je odličen primer, s katerega smo se naučili, kako hitro se lahko razširijo negativni vplivi iz ene države v drugo in kakšno razdejanje lahko to pusti za sabo. Z namenom, da se zgodba ne bi več ponovila, se je junija 2012 Evropski svet odločil prekiniti začarani krog med bankami in državami in naznanil prihod bančne unije. Ta je zaživela 4. novembra 2014 z vzpostavitvijo prvega stebra bančne unije, ki je enotni mehanizem nadzora.
V prvem poglavju diplomskega seminarja je predstavljen opis področja ter namen, cilji in hipoteze raziskave. V nadaljevanju sem raziskala, kako je sestavljena bančna unija, kakšni so njeni cilji, kaj zajema delovanje posameznega stebra bančne unije in na kašnem temelju sta bila utemeljena. V tretjem poglavju sem se podrobneje posvetila enotnemu mehanizmu nadzora kot prvemu stebru bančne unije. Raziskala sem, kako se delijo nadzorniške naloge, kakšna je organizacijska struktura in vloga Evropske centralne banke ter kako je potekala izvedba celovite ocene. V četrtem poglavju sem predstavila, kakšni so bili odzivi, kritike in predlogi strokovnjakov ob vzpostavitvi bančne unije. V zadnjem poglavju pa sem raziskala, kako je z dogajanjem na slovenskih tleh. Posvetila sem se slovenskim sistemskim bankam, predvsem Novi Kreditni banki Maribor in Novi ljubljanski banki, ki sta tudi sodelovali v stresnih testih.
Ključne besede: Evropska centralna banka, bančna unija, stresni testi, enotni mehanizem nadzora, sistemsko pomembna banka, nacionalni pristojni organi
Objavljeno v DKUM: 15.11.2016; Ogledov: 1617; Prenosov: 149
Celotno besedilo (851,39 KB) |
4. VLOGA EVROPSKE CENTRALNE BANKE V BODOČI BANČNI UNIJIAna Šemerl Harmel, 2014, diplomsko delo Opis: S stečajem ameriške investicijske banke Lehman Brothers 15. septembra 2008 se je finančna kriza, ki se je začela v Združenih državah Amerike, razširila tudi v Evropo. Kriza v Evropi je doživela večje razsežnosti, kot je bilo sprava pričakovano. To je bila predvsem posledica močne povezanosti evropskega gospodarstva z bankami ter razdrobljenosti finančnega trga, ki deluje v okviru enotnega trga EU. V odgovor napakam v zasnovi EU, ki so postale vidne po izbruhu finančne krize, se je rodila ideja o vzpostavitvi bančne unije. V diplomski nalogi sem se osredotočila na vlogo Evropske centralne banke v okviru bančne unije. Njene naloge se nanašajo predvsem na nadzor. Evropska centralna banka bo tako v okviru prvega stebra bančne unije izvajala bonitetni nadzor nad kreditnimi institucijami v državah članicah enotnega mehanizma nadzora. Vanj bodo vključene vse države članice evroobmočja ter pridružene države, ki bodo v mehanizmu sodelovale na temelju sklenjenega dogovora o tesnem sodelovanju.
V diplomski nalogi sem raziskala, kako je bil oz. je urejen nadzor pred vzpostavitvijo enotnega mehanizma nadzora pod okriljem Evropske centralne banke; kateri ukrepi so bili na temo bančne unije že izvedeni ter kateri pomembnejši koraki že opravljeni; katere so glavne pristojnosti Evropske centralne banke; katere pristojnosti bodo ostale na nacionalnem nivoju; katere države bodo vključene v sistem enotnega nadzora; ter druga vprašanja, ki se nanašajo na izvajanje nadzora, ki ga bo prevzela Evropska centralna banka v okviru prvega stebra bančne unije.
Ključne besede: pravo Evropske unije, Evropska centralna banka, bančna unija, enotni mehanizem nadzora
Objavljeno v DKUM: 07.10.2014; Ogledov: 2341; Prenosov: 289
Celotno besedilo (525,46 KB) |
