| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 13
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
Vpliv ezofagealnega uravnavanja telesne temperature kritično bolnih na potek zdravljenja
Eva Marolt, 2021, master's thesis

Abstract: Uvod: Ciljno uravnavanje telesne temperature z inducirano hipotermijo lahko dosežemo na različne načine. Namen raziskave je bil ugotoviti razlike med ezofagealnim uravnavanjem telesne temperature v primerjavi z drugimi načini ohlajanja v porabi vazopresorjev, nastavitvah mehanske ventilacije, pojavnosti preležanin, pojavnosti krvavitev iz zgornjih prebavil, nadomeščanju koncentriranih eritrocitov in v času v ciljni temperaturi. Metode: V raziskavi je bila uporabljena retrospektivna metoda ocenjevanja in beleženja različnih tehnik ohlajanja kritično bolnih pacientov. Opazovali smo ohlajanje z ezofagealno hladilno sondo in druge načine ohlajanja. Za preverjanje postavljenih hipotez smo uporabili t-test. Rezultati raziskave so obdelani v programih Microsoft Office Excel ter SPSS 25.0., predstavili pa smo jih kot povprečne vrednosti, standardne odklone in v odstotkih. Rezultati: Rezultati so pokazali, da obstaja statistično pomembna razlika v času v ciljni temperaturi med pacienti, hlajenimi z ezofagealno hladilno sondo, v primerjavi s pacienti, hlajenimi z drugimi načini ohlajanja. Pacienti, hlajeni z ezofagealno hladilno sondo, so bili dlje časa v ciljni temperaturi (t = 7,442; p = < 0,001). Čas v ciljni temperaturi pri pacientih, hlajenih z ezofagealno hladilno sondo, je bil v povprečju 81,64 %, pri pacientih z drugimi načini ohlajanja pa 68,78 %. Razprava in sklep: Ezofagealno uravnavanje temperature se v primerjavi z drugimi načini ohlajanja kaže kot razlika v času v ciljni temperaturi. Znanje in usposobljenost medicinskega osebja, prepoznavanje neželenih stranskih učinkov in hitro ukrepanje pa je ključ do uspešno izvedene terapevtske hipotermije
Keywords: ezofagealna hladilna naprava, terapevtska hipotermija, načini ohlajanja, enota intenzivne terapije
Published: 02.02.2021; Views: 58; Downloads: 16
.pdf Full text (617,80 KB)

2.
Intervencije za zmanjševanje posttravmatske stresne motnje po zdravljenju na enoti intenzivne terapije
Clarisa Kuzma, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Izhodišča: Kritično bolni pacienti se po odpustu iz enote intenzivne terapije srečujejo s številnimi spremembami kognitivnih in psiholoških funkcij. Po izpostavljeni travmi pacienti lahko razvijejo posttravmatski stresni sindrom, ki slabi njihovo kakovost življenja. Z izvajanjem zgodnje rehabilitacije in multidisciplinarnim pristopom lahko izboljšamo kakovost življenja pacientov po odpustu in preprečimo ali obvladamo razvoj posttravmatskega stresnega sindroma. Namen diplomskega dela je predstaviti intervencije v enoti intenzivne terapije, ki pripomorejo k manjši pojavnosti posttravmatskega stresnega sindroma. Raziskovalne metode: V diplomskem delu smo uporabili metodo pregleda, analize in sinteze domače in strokovne literature. Uporabili smo deskriptivno metodo s pregledom naslednjih podatkovnih baz: PubMed, SageJournal, ScienceDirect. S PRISMA diagramom smo prikazali iskalno strategijo. Rezultati: S preprostimi intervencijami v času zdravljenja lahko pospešimo okrevanje pacienta in preprečimo razvoj posttravmatskega stresnega sindroma. Ugotavljamo, da intervencije vključujejo uporabo dnevnika, nadzor nad globino sedacije, psihoedukacijo in zgodnjo mobilizacijo. Potrebne so nadaljnje raziskave, ki bi natančneje opredelile vpliv posameznih intervencij na izboljšanje okrevanja in specifične dejavnike, ki vodijo v razvoj posttravmatskega stresnega sindroma. Diskusija in zaključek: Dokazana je učinkovitost določenih intervencij, kot so uporaba dnevnika v času zdravljenja, zgodnja mobilizacija, nadzor nad globino sedacije z vsakodnevnimi prekinitvami, vključenost družinskih članov in obvladovanje razvoja delirija.  
Keywords: posttravmatski stresni sindrom, enota intenzivne terapije, medicinska sestra, intervencije, psihoedukacija, farmakoterapija
Published: 07.10.2020; Views: 125; Downloads: 52
.pdf Full text (1,07 MB)

3.
Uravnavanje temperature z ezofagealno hladilno sondo pri pacientih po oživljanju
Jernej Mori, 2019, master's thesis

Abstract: S terapevtsko hipotermijo oziroma ciljnim uravnavanjem telesne temperature skušamo pri pacientih po srčnem zastoju preprečiti ishemično možgansko okvaro in tako posledično vplivati na kvaliteto življenja po srčnem zastoju. Namen raziskave je bil ugotoviti učinkovitost uravnavanja telesne temperature z ezofagealno hladilno sondo v primerjavi z drugimi načini ohlajanja pacienta po uspešnem oživljanju.
Keywords: Srčni zastoj, terapevtska hipotermija, načini ohlajanja pacienta, enota intenzivne terapije, medicinska sestra.
Published: 13.01.2020; Views: 422; Downloads: 102
.pdf Full text (1,39 MB)

4.
Preoksigenacija med zaprto aspiracijo umetne dihalne poti
Anton Justin, 2019, master's thesis

Abstract: Izhodišča: Med izvajanjem aspiracije dihalnih poti z zaprtim aspiracijskim sistemom se bolnike z vzpostavljeno umetno dihalno potjo preoksigenira. Namen raziskave je bil ugotoviti, ali je preoksigenacija med aspiracijo potrebna. Raziskovalna metodologija in metode: Raziskava je temeljila na kvantitativni metodi dela. Podatki so bili zbrani s pomočjo kontrolne liste. Vzorec je zajemal 30 bolnikov z vstavljeno dihalno cevjo, pri katerih je bilo izvedenih in analiziranih 180 vzorcev arterielne krvi. Vsakemu bolniku je bilo odvzetih 6 vzorcev arterielne krvi: 3 vzorci z izvedeno preoksigenacijo s 100-odstotnim kisikom in 3 vzorci brez preoksigenacije. Vzorci so bili odvzeti pred aspiracijo, 2 in 10 minut po aspiraciji. Za analizo podatkov so bili izvedeni test ANOVA, Student t-parni test in Hi-kvadrat test. Rezultati raziskave so bili analizirani s pomočjo programa SPSS 22.0. Rezultati: Rezultati so pokazali statistično pomembne razlike v parcialnem tlaku kisika (p < 0,001), v primeru izvajanja preoksigenacije, pred aspiracijo (n = 9,83 kPa) in 2 minuti po aspiraciji (n = 14,66 kPa). Brez preoksigenacije je bila vrednost saturacije v različnih časovnih obdobjih enaka (n = 94 %). Diskusija in zaključek: Raziskava je pokazala, da preoksigenacija med izvajanjem aspiracije z zaprtim aspiracijskim sistemom pri bolniku, ki ima vstavljeno dihalno cev, daje statistično pomembne višje vrednosti parcialnega tlaka kisika.
Keywords: zaprta aspiracija, dihalna cev, preoksigenacija, plinska analiza, arterijska kri, enota intenzivne terapije
Published: 26.06.2019; Views: 566; Downloads: 108
.pdf Full text (1,43 MB)

5.
Etična načela ob sprejemu otroka v enoto intenzivne terapije
Tanja Tekavc, 2018, master's thesis/paper

Abstract: Kljub znanju, ki ga imamo zdravstveni delavci, še vedno obstaja »pregrada« pri komuniciranju ter posredovanju informacij med starši bolnih otrok in zdravstvenimi delavci. Res je, da je opravljanje dela na Kliničnem oddelku za otroško kirurgijo in intenzivno terapijo stresno in zahteva visoko mero strokovne usposobljenosti, a hkrati se moramo zavedati dejstva, da med najbolj pomembne dejavnike dobrega dela spada komunikacija ter upoštevanje moralnih in etičnih načel. S pomočjo anketnega vprašalnika želimo pridobiti relevantne podatke, s katerimi bi razkrili odstopanja na posameznih področjih, katere bi bilo moč izboljšati. Z ugotovitvami, do katerih bomo prišli pri obravnavani temi, bi lahko v prihodnje staršem bolnih otrok zagotovili več dostojanstva, svobodnega odločanja in etično obravnavo skozi celotno zdravstveno oskrbo otroka. Skozi proces dela zdravstvene obravnave otroka, bi medicinskim sestram omogočili suverenost pri odločanju v zdravstveni negi ter posledično lažje prepoznavanje in reševanje etičnih dilem. Sprotno raz/reševanje etičnih problemov in dogodkov v okviru zdravstvene nege otroka, bi pripomoglo k zmanjšanju psihofizične izgorelosti medicinskih sester in s tem zagotavljanje kakovostne zdravstvene nege.
Keywords: etična načela, zdravstveno osebje, enota intenzivne terapije, komunikacija, kritično bolan otrok.
Published: 31.05.2018; Views: 775; Downloads: 77
.pdf Full text (1,52 MB)

6.
Analiza vpliva tehnoloških dejavnikov na delovanje sistema za inhalacijsko sedacijo »AnaConDa«
Igor Karnjuš, 2017, doctoral dissertation

Abstract: Uvod: Pri uporabi sistema za inhalacijsko sedacijo AnaConDaTM (ACD, Sedana Medical, Uppsala, Švedska) lahko tehnološki dejavniki vplivajo na njegovo delovanje. Med sedacijo bolnika z uporabo tekočega hlapnega anestetika lahko v brizgalki nastane plinski mehurček in zaradi njega pojav autopumpinga. Namen raziskave je bil preučiti, kako izpostavljenost tekočega anestetika viru toplote, način shranjevanja hlapnega anestetika, prisotnost plinskega mehurčka v ACD-brizgalki in gravitacija vplivajo na pojav autopumpinga. Dodatno smo želeli ugotoviti, kako dihalni minutni volumni (MV), predvsem enkratni dihalni volumen (Vt), in hitrost pretoka tekočega anestetika vplivajo na izgube hlapnega anestetika iz dihalnega sistema pri uporabi ACD. Metode: Pojav autopumpinga z uporabo ACD-sistema smo testirali in vitro na štirih različnih skupinah brizgalk z dvema hlapnima anestetikoma (izofluran in sevofluran): hlapni anestetik, shranjen na sobni temperaturi ali temperaturi hladilnika, z ali brez prisotnosti plinskega mehurčka v brizgalki. Tekoči hlapni anestetik smo v ACD-sistem dovajali s pomočjo infuzijske črpalke s konstantno hitrostjo pretoka in ga ogrevali postopoma, dokler na površini brizgalke nismo dosegli temperature 50 °C. Vpliv gravitacije smo testirali ločeno, pri višinah infuzijske črpalke ± 30 cm in ± 60 cm glede na višino ACD-sistema. Med eksperimentom smo opazovali spremembe v koncentracijah hlapnega anestetika v izdihanem zraku (Fet, v vol %). Za ugotavljanje izgub hlapnega anestetika skozi filter ACD-sistema smo dodatni analizator dihalne zmesi umestili na ekspiratorno cev dihalnega sistema takoj za Y-konektom. Rezultati: Do autopumpinga je prišlo le v skupinah z začetnim plinskim mehurčkom, pri obeh hlapnih anestetikih. V teh primerih so se vrednosti Fet povečevale z naraščanjem velikosti plinskega mehurčka (ΔFet pri izofluranu = +2,5–4,2 vol %; pri sevofluranu = +0,9–2,3 vol %). V skupinah brez začetnega plinskega mehurčka so pri obeh hlapnih anestetikih vrednosti Fet ostale stabilne med celotnim eksperimentom (ΔFet = +0,1–0,3 vol %). S spremembo višine infuzijske črpalke so se vrednosti Fet le prehodno spreminjale za ± 0,1 vol %. Izgube hlapnega anestetika iz dihalnega sistema so bile pri vrednostih Fet 0,9 vol % minimalne (< 0,1 vol %), pri vrednostih Fet > 0,9 vol %, pa so izgube naraščale v odvisnosti od hitrosti pretoka tekočega anestetika in Vt. Zaključki: Na pojav autopumpinga vplivata predvsem izpostavljenost tekočega anestetika viru toplote in prisotnost plinskega mehurčka v ACD-brizgalki. Zatorej je potrebno pred pričetkom sedacije z ACD-sistemom iz brizgalke odstraniti vse vidne plinske mehurčke in odstraniti vire toplote. Na izgube hlapnega anestetika iz dihalnega sistema vplivajo zlasti vrednosti Fet in MV oz. Vt.
Keywords: AnaConDa, hlapni anestetiki, inhalacijska sedacija, varnost pacienta, enota intenzivne terapije
Published: 17.11.2017; Views: 856; Downloads: 154
.pdf Full text (5,08 MB)

7.
Difuzni peritonitis po perforaciji slepiča
Karin Ferjan, 2017, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi je opisan difuzni peritonitis po perforaciji slepiča. Namen diplomskega dela je bil proučiti mehanizem nastanka difuznega peritonitisa po perforaciji slepiča, predstaviti zaplete difuznega peritonitisa ter opredeliti vlogo medicinske sestre pri obravnavi septičnega pacienta. Pri snovanju diplomske naloge smo uporabili deskriptivno metodo dela. Na podlagi strokovne literature smo v strukturni obliki smo prikazali najnovejša spoznanja. Predstavili smo diagnostiko in težave pri postavljanju diagnoze akutnega vnetja slepiča, nastanek in zdravljenje difuznega peritonitisa po perforaciji slepiča, nastanek in zdravljenje zapletov difuznega peritonitisa ter vlogo medicinske sestre pri obravnavi septičnega pacienta.
Keywords: akutni abdomen, abdominalna sepsa, zapleti, enota intenzivne terapije, kritično bolni pacient
Published: 15.11.2017; Views: 1865; Downloads: 141
.pdf Full text (1,06 MB)

8.
ZDRAVSTVENA NEGA BOLNIKA Z ZUNAJTELESNO MEMBRANSKO OKSIGENACIJO
Maja Šmid, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Zunajtelesna membranska oksigenacija (ECMO) je le ena od oblik začasne podpore cirkulaciji in ventilaciji. S tehnologijo zunajtelesnega obvoda in ustvarjenjem kontinuiranega, nepulzatilnega minutnega volumna zagotavljamo cirkulatorno podporo desnemu in levemu prekatu ter z zunajtelesno oksigenacijo tudi respiratorno podporo.
Keywords: zunajtelesna podpora krvnemuobtoku, medicinska sestra, enota intenzivne terapije, zdravstvena nega, temeljne življenjske aktivnosti.
Published: 23.12.2015; Views: 1310; Downloads: 268
.pdf Full text (2,33 MB)

9.
POMEN EMPATIJE PRI OBRAVNAVI PACIENTA V ENOTI INTENZIVNE TERAPIJE
Urška Knuplež, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Teoretična izhodišča: V enotah intenzivne terapije so pacienti v kritičnem stanju, zato je potrebno da znamo z njimi vzpostaviti primerno komunikacijo. Komunikacija medicinske sestre mora biti strokovna vendar tudi razumevajoča. To nam omogoča komunikacijska vrlina empatija. Empatija je sposobnost in proces skozi katerega se poskušamo postaviti v življenje in občutke druge osebe, ter gledati situacijo in njegovega zornega kota. Namen raziskave je bil ugotoviti koliko diplomiranih sester/ diplomiranih zdravstvenikov zaposlenih na enotah intenzivne terapije uporablja empatično komuniciranje s pacientom. Raziskovalna metodologija: Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji. Uporabili smo vprašalnik zaprtega tipa, pripravljen v namen raziskave. V raziskavi je sodelovalo 57 diplomiranih medicinskih sester/ diplomiranih zdravstvenikov zaposlenih v UKC Maribor na Oddelku za anesteziologijo, intenzivno terapijo in terapijo bolečin in na Oddelku za intenzivno interno medicino. Rezultati: Rezultati raziskave prikazujejo, da anketiranci poznajo in razumejo empatijo kot pomemben element komuniciranja (N=57; 100%). Empatično komunikacijo uporablja 41 (72 %) anketirancev, 12 (21 %) anketirancev jo uporablja samo občasno in 4 (7 %) anketiranci ne uporablja empatične komunikacije. Ugotovili smo da imajo anketiranci različno mnenje o najmočneje izraženem dejavniku za izvajanje empatične komunikacije. Sklep: Iz raziskave je razvidno, da zaposleni v zdravstveni negi v enotah intenzivne terapije poznajo in razumejo empatijo kot pomemben element komunikacije. Zavedajo se, da jim empatija pomaga razumeti položaj, stanje, doživljanje in razmišljanje pacienta. Ugotovili smo tudi, da bi lahko empatijo uporabljali v večji meri saj so pacienti na takšnih oddelkih v kritičnem stanju in potrebujejo primerno komunikacijo, spodbudo, nasmeh, razumevanje, spoštovanje.
Keywords: komunikacija, komunikacija v zdravstvu, empatija, enota intenzivne terapije
Published: 26.10.2015; Views: 1482; Downloads: 322
.pdf Full text (919,85 KB)

10.
NEVERBALNA KOMUNIKACIJA V ENOTI INTENZIVNE TERAPIJE
Ivona Arifaj, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Komunikacija se vsem nam zdi nekaj samoumevnega, nekaj kar s pridom uporabljajmo pri različnih situacijah. Niti ne pomislimo, da se vsak od nas lahko kdaj sreča z nekom, ki je ne zmore. Navsezadnje smo lahko to prav mi. Komunikacija v enoti intenzivne terapije ima veliko vlogo. Od nje so odvisni odnosi, potek zdravljenja in dobro počutje bolnika. Pacienti v takšnih enotah so življenjsko ogroženi in velikokrat prežeti z negativnimi občutki zaradi nezmožnosti verbalne komunikacije. Pomembno je, da pacient ni izoliran in izbočen iz okolja in različnih situacij, ki se tičejo njegovega zdravja. In prav neverbalna komunikacija nam nudi spekter možnosti in pripomočkov za ohranitev odnosa med medicinsko sestro in pacientom. Diplomsko delo je teoretičnega značaja. Za metodološki pristop smo uporabili dve metodi dela in sicer, deskriptivno ali opisno metodo in pa metodo preučevanja literature in virov. S pomočjo sistematičnega iskanja literature po knjižnicah, spletnih virih in bibliografskih bazah smo pregledali in kritično analizirali tujo in domačo strokovno literaturo ter vire, ki se navezujejo na našo temo. Vse podatke smo preučili, uredili, analizirali, sistematizirali in jih zapisali v računalniškem programu Microsoft Word. S pomočjo literature smo ugotovili katere ovire v komunikaciji nastajajo s strani pacienta in s strani zdravstvenega osebja. Diplomsko delo nam predstavlja življenjsko aktivnost, ki jo velikokrat zaradi ”bolj pomembnih” postopkov in posegov v zdravstveni negi, zanemarimo. Skozi diplomsko delo smo spoznali tudi različne načine komunikacije pri pacientih, ki ne zmorejo verbalne komunikacije. Opisali smo tudi kako se lahko težave nastale zaradi otežkočene komunikacije, rešijo ter se ob tem bolnik počuti dobro. Pacienti v enotah intenzivne terapije še bolj potrebujejo našo prijazno besedo in dotik.
Keywords: Komunikacija, enota intenzivne terapije, neverbalna komunikacija, ovire v komunikaciji, komunikacija v zdravstvu
Published: 21.05.2015; Views: 1077; Downloads: 287
.pdf Full text (630,44 KB)

Search done in 0.27 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica