| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 31
First pagePrevious page1234Next pageLast page
1.
Funkcionalizacija glicidil metakrilatnih hierarhično poroznih polimerov
Tamara Galun, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Porozni polimerni materiali so dandanes zelo uporabni materiali na večih področjih ( biomedicina, kromatografski procesi, shranjevanje plinov itd.). Zanje so značilne pore v strukturi in visoke specifične površine. Lahko jih funkcionaliziramo in uporabnost takih materialov še dodatno razširimo. Poroznost v polimernih materialih lahko induciramo na več načinov- uporaba porogenih topil, kristalov soli določene velikosti, polimerizacija kontinuirne faze emulzije z visokim deležem notranje faze idr. Cilj diplomske naloge je bila priprava poli(GMA-ko-EGDMA) polimerov z različno stopnjo zamreženosti ( 5 mol%, 10 mol% , 15 mol% in 20 mol% EGDMA) in več nivojsko poroznostjo. To smo dosegli z uporabo tehnike sintranja PMMA zrn, preko katerih smo prelili emulzijo z visokim deležem notranje faze ( HIP emulzija). PMMA zrna smo odstranili iz nastalega polimera s pomočjo kontinuirne ekstrakcije v Soxhletovem aparatu z etilacetatom. Kot končni produkt smo dobili material s točno določeno hierarhijo poroznosti. Za primerjavo smo sintetizirali tudi poli(GMA-ko-EGDMA) brez sintranih nosilcev. S tem namenom smo si emulzijo zato razdelili na dva dela: enega smo dali v plastični kalup, drugega preko nosilca. Polimere smo na koncu še funkcionalizirali z amini (1,8-DAO in TrisNH2). S pomočjo vrstičnega elektronskega mikroskopa smo analizirali poli(GMA-ko-EGDMA) monolite. PoliHIPE materiali so imeli zaprto celično strukturo. PoliHIPE/PMMA materiali pa so bili odprte celične strukture. Na mestih, kjer so bila tekom sinteze sintrana PMMA zrna, so nastale odprtine oziroma primarne pore, ki so med seboj povezane s povezovalnimi porami. V skeletu materiala smo lahko opazili tudi sekundarne pore. Funkcionalizirane vzorce pa smo analizirali tudi s FTIR spektrometrom in naredili elementno analizo. Rezultati so pokazali, da je bila funkcionalizacija uspešna.
Keywords: porozni polimeri, emulzije z visokim deležem notranje faze, sintranje, glicidil metakrilat, funkcionalizacija
Published: 09.10.2020; Views: 192; Downloads: 41
.pdf Full text (1,31 MB)

2.
Polimerizacija benzil kloridnih derivatov v emulzijskih medijih
Nejc Brunček, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Polimerni materiali so del našega vsakdana. Sintetiziramo jih lahko na več načinov. V okviru diplomske naloge smo sintetizirali poli(vinilbenzil klorid-ko-divinilbenzenske) monolite s polimerizacijo kontinuirne faze emulzije z visokim deležem notranje faze in s polimerizacijo v masi. Reakcijo polimerizacije smo inducirali z uporabo termičnega iniciatorja α,α'-azoisobutironitrila, redoks iniciatorja N,N,N',N'- tetrametiletan-1,2-diaminom v kombinaciji s termičnim iniciatorjem amonijevim persulfatom in fotoiniciatorjema Irgacure 784 in H-Nu 470. Rezultati so pokazali, da lahko poli(vinilbenzil klorid-ko-divinilbenzenske) monolite uspešno sintetiziramo s polimerizacijo v masi in s polimerizacijo kontinuirne emulzije z visokim deležem notranje faze, kadar jo induciramo s termičnim in redoks iniciatorjem. Fotopolimerizacija, ki jo lahko induciramo z dnevno svetlobo ali modro svetlobo LED lučk, je bila uspešna le pri polimerizaciji v masi. Kontinuirna faza emulzije na osnovi vinilbenzil klorida in divinilbenzena s fotopolimerizacijo ni dala polimernega produkta. Iz tega razloga smo zamreževalo divinilbenzen nadomestili s trimetilpropan triakrilatom. Polimerizacija kontinuirne faze emulzije na osnovi vinilbenzil klorid-ko-trimetilpropan triakrilata in polimerzacija vinilbenzil klorida zamreženega s trimetilpropan triakrilatom v masi, sta bili uspešni s fotoiniciatorjem Irgacure 784. Na osnovi rezultatov sklepamo, da na uspešnost polimerizacije vpliva več dejavnikov. V našem primeru izbrano zamreževalo, izbran iniciator in vir svetlobe.
Keywords: : vinilbenzil klorid, divinilbenzen, iniciator, porozni materiali, HIPE emulzije
Published: 08.10.2020; Views: 173; Downloads: 34
.pdf Full text (2,24 MB)

3.
Priprava hierarhično poroznih materialov iz multiplih šablon
Azra Osmić, 2018, master's thesis

Abstract: V magistrski nalogi smo sintetizirali porozne polimerne materiale s tehniko sintranja poli(metil metakrilatnih) (PMMA) zrn. Sintrana PMMA zrna smo uporabili kot osnovo za kalup za polimerizacijo emulzij z visokim deležem notranje faze, kateri je sledila polimerizacija. Tako pripravljen material smo nato čistili v Soxhletovem aparatu v ustreznem topilu. Ta korak nam je omogočil odstranitev PMMA zrn in s tem nastanek porozne strukture. PMMA zrnom smo z vrstičnim elektronskim mikroskopom določili premere in dobili velikostno porazdelitev. Zrna smo sintrali pri temperaturi 180 ˚C 24 h. Za dosego enakomerne razporeditve polimernih zrn v kalupu smo jih predhodno stresali. Kot monomere smo uporabilil divinil adipat (DVA) in 2-hidroksietil metakrilat (HEMA). Izvajali smo polimerizacijo kontinurine faze emulzije z visokim deležem notranje faze (HIP emulzije), in sicer termično v pečici in s fotopolimerizacijo v UV komori. Po polimerizaciji smo materiale čistili v Soxhletovem aparatu. Osnovne monolite (polimerizirana emulzija brez uporabe sintranega nosilca) smo čistili 24 h v izopropanolu, nosilce (polimerizirana emulzija z uporabo sintranega nosilca) pa 24 h v etilacetatu in 24 h v etanolu. Končne produkte smo okarakterizirali z vrstičnim elektronskim mikroskopom, Fourierjevo transformacijsko infrardečo mikroskopijo ter adsorpcijskim porozimetrom. Vzorce brez uporabe sintranih PMMA zrn smo uspešno sintetizirali za oba sistema, poli(DVA) in poli(HEMA-ko-MBAA). Pri sintezi materiala z uporabo sintranega nosilca pa smo uspeli sintetizirati poli(DVA) le s fotopolimerizacijo, medtem ko smo poli(HEMA-ko-MBAA) material dobili tako s fotopolimerizacijo kot tudi s termično polimerizacijo.
Keywords: polimerizacija, sintranje, porozni polimeri, poliHIPE, HIP emulzije
Published: 09.11.2018; Views: 568; Downloads: 106
.pdf Full text (3,82 MB)

4.
Priprava poli(glicidil metakrilata) z več nivojsko poroznostjo
Bernard Iternička, 2018, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo pripravili porozne materiale na osnovi poli(glicidil metakrilata), ki so imeli več nivojsko poroznost. Takšno poroznost smo dosegli s tehniko sintranja poli(metil metakrilatnih) (PMMA) zrn. PMMA zrna smo sintrali in dobili nosilce, preko katerih smo nato prelili emulzijo z visokim deležem notranje faze (HIPE), ter nato polimerizirali kontinuirno fazo emulzije. Po polimerizaciji je nato sledilo čiščenje z vročim etilacetatom v Soxhletovem aparatu. S tem smo odstranili PMMA zrna in dobili želeno poroznost materiala. Najprej smo se lotili priprave nosilcev. Poli(metil metakrilatna) zrna smo sintrali pri dveh temperaturah, 180 °C in 200 °C, različno dolgo: 1h, 2h, 5h, 24h in 48h. Tako smo dobili nosilce, ki se medseboj razlikujejo v številu povezav in vratov med zrni. Nato smo pripravili HIP emulzijo tipa voda v olje, ki se je sestavljala iz glicidil metakrilata (GMA) zamreženega z 10% etilenglikol dimetakrilata (EGDMA). Pripravljeno emulzijo smo razdelili na dva dela. Del smo termično polimerizirali v kalupu, del smo pa prelili preko prej različno sintranih PMMA nosilcev, ter nato termično polimerizirali v pečici. Po polimerizaciji je sledilo čiščenje z etilacetatom v Soxhletovem aparatu, kar je odstranilo PMMA zrna iz matrice materialov. Končne vzorce smo nato analizirali z vrstičnim mikroskopom. Vsi pripravljeni materiali so kazali odprto celično zgradbo in želeno hierarhijo por. Primarne pore so nastale na mestih, kjer so pred čiščenjem bila PMMA zrna. Na mestih, kjer so se zrna pred čiščenjem stikala in povezovala pa so nastale povezovalne oz. sekundarne pore. V skeletu materialov so prisotne tudi terciarne pore, ki so posledica poroznosti samega poliHIPE materiala.
Keywords: sintranje, poli(metil metakrilat), glicidil metakrilat, porozni polimeri, emulzije z visokim deležem notranje faze
Published: 04.10.2018; Views: 502; Downloads: 100
.pdf Full text (4,07 MB)

5.
Obdelava odpadne oljno-vodne emulzije z vakuumskim uparjanjem
Tjaša Žagavec, 2018, master's thesis

Abstract: Človek s svojimi dejavnostmi, načinom življenja in gospodarskim razvojem ustvarja različne vrste odpadkov. Podjetja bi morala zmanjšati količino porabljene vode in skrbeti za primerno ravnanje z odpadki, ki močno ogrožajo ekosisteme. Cilj magistrskega dela je ločevanje odpadne oljno-vodne emulzije na oljno in vodno fazo, pri čemer je nadaljnje delo osredotočeno na količino oljne faze in kakovost vodne faze. Pred izpustom v okolje ali kanalizacijo mora prečiščena odpadna voda dosegati mejne vrednosti parametrov, ki jih predpisuje zakonodaja. Vzorec odpadne emulzije je odvzet iz skladiščnih prostorov podjetja, kjer se začasno skladiščijo nevarni odpadki, preden jih prevzeme pooblaščen izvajalec in jih transportira na sežig v tujino. V laboratoriju Fakultete za strojništvo Univerze v Mariboru so bile opravljene analize odpadne emulzije in izvedeni laboratorijski poskusi vakuumskega uparjanja pri različnih delovnih pogojih (različna vrednost temperature in tlaka). Za čiščenje odpadne emulzije lahko uporabimo več različnih metod, ki se razlikujejo po zahtevnosti delovanja in obratovalnih stroških. V magistrskem delu smo raziskali učinkovitost čiščenja odpadne emulzije z vakuumskim uparjanjem. Rezultat uparjanja je koncentrat (odpadna oljna gošča) in destilat (prečiščena voda). Za zmanjšanje porabe pitne vode bi se očiščena voda po uparjanju uporabila za pripravo sveže emulzije, če bi dosegala zahtevano kakovost.
Keywords: vakuumsko uparjanje, obdelava oljno-vodne emulzije, stroški obdelave, KPK, TOC, testi strupenosti (Daphnia magna, Vibrio fischeri), FT-IR spektroskopija
Published: 20.07.2018; Views: 759; Downloads: 113
.pdf Full text (2,31 MB)

6.
Porozne polihipe membrane s tiol-en polimerizacijo
Sanela German, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo prikazuje študijo, s katero smo želeli z uporabo dveh različnih monomerov, pentaeritritola tetrakisa (3-merkaptopropionat) (TT) in trimetilolpropana triaktilata (TMPTA), pripraviti polimerne membrane z ustrezno poroznostjo in morfologijo, ki bi lahko nadalje služile različnim aplikacijam. Sinteze smo se lotili s postopkom fotopolimerizacije kontinuirne faze emulzij z visokim deležem interne faze (HIP-emulzije). Kontinuirno fazo je v našem primeru predstavljala mešanica monomerov, interno fazo pa vodna raztopina kalcijevega heksahidrata. HIP emulzije, ki so se skozi celoten čas mešanja, pri 200 obr/min, nahajale v vodni kopeli, s konstantno temperaturo 21 °C, smo pripravili v treh različnih razmerjih med monomeroma (TT : TMPTA) in sicer 1 : 1, 1 : 2 in 1 : 4. Končne produkte smo po uspešni sintezi okarakterizirali s pomočjo infrardeče spektroskopije, z elementno analizo, DMA testi in z uporabo vrstičnega elektronskega mikroskopa (SEM analiza). V okviru diplomske naloge smo pripravili membrane z odprto celično strukturo in z infrardečo spektroskopijo pričakovano potrdili enako kemijsko sestavo pri vseh vzorcih. Hkrati smo zaključili, da spreminjanje razmerij med monomeroma vpliva na morfologijo končnega produkta in njegove mehanske lastnosti. Membrane so z višanjem razmerja TT : TMPTA pridobivale tipično porozno poliHIPE strukturo, medtem ko se je njihova elastičnost zmanjšala.
Keywords: porozni polimeri, emulzije z visokim deležem notranje faze, membrana, tiol-en polimerizacija, poliHIPE materiali, pentaeritritol tetrakis (3-merkaptopropionat), trimetilolpropan triaktilat
Published: 26.05.2017; Views: 1018; Downloads: 127
.pdf Full text (2,27 MB)

7.
SINTEZA IN FUNKCIONALIZACIJA MAKROPOROZNIH POLIAKRILATOV
Janja Majer, 2016, doctoral dissertation

Abstract: Z verižno radikalsko polimerizacijo voda/olje in olje/voda emulzij z visokim deležem notranje faze smo pripravili visoko porozne kopolimerne nosilce na osnovi različnih akrilnih derivatov. Kot akrilne derivate smo uporabili akrilno kislino, akrilamid, metilenbsiakrilamid, 2-hidroksietil metakrilat, glicidilmetakrilat in etilenglikoldimetakrilat. Uspešno pripravljene visoko porozne kopolimere smo funkcionalizirali in primerjali njihovo reaktivnost z različnimi organskimi reakcijami. Kopolimerne nosilce na osnovi akrilne kisline in akrilamida, zamrežene z metilenbisakrilamidom, smo pripravili z različnimi molarnimi razmerji monomerov ter proučili vpliv tvorbe anhidrida na stopnjo konverzije pri funkcionalizaciji s tionil kloridom do kislinskega klorida. Prav tako smo uspešno funkcionalizirali 2-hidroksietil metakrilatni poliHIPE material z različnimi reagenti, ne da bi pri tem prišlo do hidrolize sosednje esterske vezi. Po uspešni funkcionalizaciji do kislinskega klorida v primeru kopolimera akrilne kisline in akrilamida oz. alkil halogenida v primeru 2-hidroksietil metakrilatnega poliHIPE materiala smo izvedli nadaljnjo funkcionalizacijo z aminskimi reagenti, ter tako dokazali primernost za nosilce za sinteze na trdni fazi (ang. Solid Phase Organic Synthesis, SPOS) . V drugem delu smo pripravili polimerne nosilce na osnovi glicidilmetakrilata (GMA) zamreženega z etilenglikol dimetakrilatom (EGDMA) in proučili reakcijske pogoje funkcionalizacije epoksi skupin. Namen funkcionalizacije GMA poliHIPE materialov je bil pripraviti nosilce z ionsko izmenjevalnimi skupinami na površini por ter preučitev možnosti naknadnega zamreženja oz. hiperzamreženja preko epoksi skupin. Na račun novo nastalih povezav med polimernimi verigami bi povečali volumen mikro- oz. mezopor in s tem tudi specifično površino materiala. V ta namen smo funkcionalizacijo GMA poliHIPE materialov izvedli z dvema tipoma aminskih reagentov, linearnimi in razvejanimi in najprej raziskali vpliv topila in temperature na reakcijske pogoje funkcionalizacije. Po uspešni funkcionalizaciji je bila stopnja pretvorbe glede na uporabljen aminski reagent med 20 % in 45 %. Določili smo relativno ionsko kapaciteto K(/) in dinamično vezno kapaciteto (DBC) primerjalno za GMA poliHIPE in komercialno dostopen makroporozni GMA CIM disk (ang. Convective Interaction Media, Bia Separations). Za GMA poliHIPE material smo izmerili K(/) 89.7 in DBC 59.6 mg/mL, za makroporoznim poliGMA CIM nosilec pa K(/) 203 in DBC 38.8 mg/mL. Iz rezultatov lahko zaključimo, da je relativna ionska kapaciteta je 55 % manjša v primeru GMA poliHIPE materiala, dinamična vezna kapaciteta pa je 65 % višja. Proučili smo tudi možnosti zvišanja specifične površine GMA poliHIPE materialov z naknadnim zamreženjem oz. hiperzamreženjem preko epoksi skupin. Primerjalno smo uporabili dve različni metodi, post-polimerizacijsko ter in-situ hiperzamreženje. V primeru post-polimerizacijskega hiperzamreženja smo uspešno sintetiziran GMA poliHIPE material suspendirali v primernem topilu in dodali različne aminske reagente. Ne glede na pogoje (temperatura, čas, topila, koncentracija reagenta, stopnja zamreženja GMA poliHIPE materiala) bistvenih zvišanj specifičnih površin nismo zaznali. Nasprotno pa je bilo v primeru in-situ reakcij. Aminske reagente smo umešali skupaj z monomerom GMA in zamreževalom etilenglikol dimetakrilat (EGDMA) že v fazi priprave HIP emulzij ter izvedli hiperzamreženje istočasno s polimerizacijo. V tem primeru smo zabeležili povišanje specifične površine med 100 in 400 %. Skladno s specifično površino se je povišal tudi volumen najmanjših mezopor (1.9 – 2.1 nm), ki smo ga določili s pomočjo Barrett-Joyner-Halend (B.J.H.) metode po dušikovi sorpciji. Hipoteza tvorbe mezopor med novo nastalimi povezavami polimernih verig se je tako potrdila.
Keywords: emulzije z visokim deležem notranje faze (HIPE), verižna radikalska polimerizacija, poliHIPE, sinteza na trdni fazi, organske reakcije, hiperzamreženje, poli(akrilna kislina), poli(2-hidroksietilmetakrilat), glicidil metakrilat, funkcionalizacija polimerov.
Published: 25.10.2016; Views: 1843; Downloads: 199
.pdf Full text (5,54 MB)

8.
SINTEZA SEPARACIJSKIH PROCESOV ZA ČIŠČENJE ODPADNIH OLJNIH EMULZIJ
Gorazd Pecko Škof, 2016, master's thesis

Abstract: Namen magistrskega dela je bil izvesti optimalno povezavo različnih tehnologij čiščenja odpadnih oljnih emulzij (OOE) za zmanjševanje okoljske obremenitve oziroma doseganje ekoloških standardov v obliki zakonske regulative, ob upoštevanju ustrezne ekonomske učinkovitosti. Izdelali smo optimizacijski model in z uporabo mešanega celoštevilčnega linearnega programiranja (MILP) posamezne sklope v procesu čiščenja združili v enoten tehnološki sklop – superstrukturo. Za sledenje učinkovitosti čiščenja OOE smo izmed zakonsko predpisanih parametrov, ki jih je potrebno spremljati v okviru obratovalnega monitoringa odpadnih vod, izbrali parameter KPK – kemijsko potrebo po kisiku, katerega mejna vrednost za izpuščanje odpadnih voda v vodotoke znaša 120 mg O2/L. Poleg tega, da smo uporabili celoten spekter tehnologij čiščenja OOE, smo z namenom pridobitve različnih kombinacij posameznih separacijskih tehnik, izvedli analizo parametrov s spreminjanjem vrednosti vhodnega KPK med 1.000 in 110.000 mg O2/L. V magistrskem delu je prikazano učinkovito kombiniranje tehničnih rešitev in ekonomskih kazalcev učinkovitosti postopkov obdelave. Rezultati optimiranja kažejo, da se z naraščajočimi vrednostmi parametra KPK vhodnega toka povečujejo investicijski in obratovalni stroški, vključno s porabo električne energije, kar bistveno vpliva na ekonomsko učinkovitost čiščenja OOE.
Keywords: odpadne oljne emulzije, superstruktura, MILP, KPK
Published: 20.10.2016; Views: 819; Downloads: 17
.pdf Full text (2,41 MB)

9.
POROZNI ELASTOMERI NA OSNOVI POLIURETANOV
Matic Marot, 2015, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi so prikazani poskusi sinteze poroznega elastomera z uporabo fotopolimerizacije. Želeli smo sintetizirati elastomer z dobrimi mehanskimi lastnostmi, saj so porozni materiali po navadi krhki. Kot monomer smo uporabili alifatski uretanski diakrilat (AUD, Sartomer CN 965), ki smo ga dodali v emulzijo z visokim deležem notranje faze. Emulzijo smo mešali eno uro v bučki potopljeni v termostatirano vodo z mešalom pri 250 obratih na minuto. Nastale emulzije smo vlili v kalupe in spolimerizirali v UV komori, nato smo produkte očistili v izopropanolu in posušili. Posušene produkte smo analizirali s pomočjo vrstičnega elektronskega mikroskopa in FTIR spektroskopijo. Pri poskusih smo spreminjali pogoje, kot so temperatura, delež notranje faze, topila in surfaktana. Rezultati so pokazali tvorbo emulzij v širokem temperaturnem območju in pri različnih deležih interne faze, vendar so se nam produkti po sušenju precej skrčili, postali trdni in neelastični in nadaljnje analize v večini primerov niso pokazale lepo porozne strukture. Z namenom izboljšanja elastičnosti in poroznosti materiala smo k AUDju dodali različna zamreževala (MBAA in EGDMA) ter eksperimente izvedli v dušikovi atmosferi, saj prisotnost kisika v reakcijski zmesi lahko moti potek polimerizacije. Testirana zamreževala so izboljšala poroznost materiala, a so bili materiali precej bolj krhki, dušikova atmosfera pa je povzročila zgolj nastanek nehomogenih emulzij, ki niso dobro spolimerizirale.
Keywords: emulzije z visokim deležem notranje faze, porozni polimeri, elastomeri, fotopolimerizacija, zamreževala
Published: 22.10.2015; Views: 1171; Downloads: 85
.pdf Full text (2,27 MB)

10.
Primerjava antioksidacijskih učinkov in sinergije različnih antioksidantov v emulzijah
Vesna Štih, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomske naloge je bil določiti najučinkovitejši antioksidant oziroma kombinacijo antioksidantov v emulziji. Emulziji tipa (O/V) smo dodali različne antioksidante in tako dobili 13 vzorcev. Vzorce smo pospešeno starali tri mesece pri 50 °C. Vsak teden smo določili stopnjo oksidacije vzorcev. Stopnjo oksidacije smo določili s pomočjo dveh metod: peroksidnega in p-anisidinskega števila. Jodometrična določitev peroksidnega števila je titrimetrična metoda, s katero določamo primarne oksidacijske produkte  hidroperokside. Hidroperoksidi so nestabilne spojine brez vonja in okusa. Določitev p-anisidinskega števila je spektrofotometrična metoda, s katero določamo sekundarne oksidacijske produkte. Sekundarni oksidacijski produkti, gre predvsem za aldehide in ketone, nastanejo z razpadom hidroperoksidov in dajejo maščobam značilne lastnosti žarkosti. Uporaba obeh metod nam omogoča celosten vpogled v oksidacijo emulzije. Ugotovili smo, da se je stopnja oksidacije v splošnem iz tedna v teden povečevala. Opazili smo tudi nekatera odstopanja, ki jih je mogoče pojasniti s pretvorbo primarnih produktov v sekundarne in nadalje z razpadom sekundarnih produktov. Najnižjo stopnjo oksidacije smo izmerili vzorcu, ki je vseboval komercialno dobavljivo mešanico antioksidantov. Zelo dobre rezultate smo opazili tudi pri slepem vzorcu. Menimo, da je razlog za to mandljevo olje v emulziji, ki je bogat vir vitamina E, ta pa je močan naravni antioksidant, ki očitno v kombinaciji z drugimi antioksidanti izgubi svojo učinkovitost. Najslabše se je odrezal vzorec, ki je vseboval oljetopne komponente ekstrakta rožmarina.
Keywords: oksidacija maščob, antioksidanti, emulzije, peroksidno število, p-anisidinsko število
Published: 21.10.2015; Views: 878; Downloads: 49
.pdf Full text (1,93 MB)

Search done in 0.27 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica