| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 120
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Proizvodnja biogoriv s procesom torefikacije in njihov vpliv na okolje : doktorska disertacija
Maja Ivanovski, 2024, doktorska disertacija

Opis: Skozi zgodovino se je ves svet ukvarjal s pridobivanjem energije in njeno oskrbo ter posledično razvojem goriv. Zaradi postopnega izčrpavanja zalog fosilnih goriv, tehnološkega napredka in vse večjih okoljskih vprašanj so začela prihajati v ospredje alternativna goriva, ki jih je mogoče črpati na bolj učinkovit in trajnosten način. Energija iz biomase danes predstavlja enega bolj obetavnih obnovljivih virov energije (OVE) v Sloveniji, eni najmanjših držav v Evropi. Med obstoječimi tehnologijami za izboljšanje kakovosti biomase predstavlja proces torefikacije odpadne biomase ambiciozno tehniko predhodne obdelave biomateriala, ki lahko bistveno izboljša lastnosti surove biomase tako, da dobimo ekološko in energetsko sprejemljivejši energent. Toreficirana oz. termično obdelana biomasa je hidrofobna, odporna na biorazgradnjo in primerna za skladiščenje. Pomembna prednost toreficirane biomase je tudi v tem, da ima manjšo žilavost od lesa, kar omogoča lažje mletje in aplikacijo tega biomateriala v industrijske namene. Čeprav so prednosti uporabe toreficirane biomase na svetovni ravni že raziskane in priznane, torefikacija v Sloveniji še ni poznana. V nadaljevanju doktorska disertacija obravnava proces torefikacije odpadne biomase tipične v Sloveniji z namenom proizvesti trdno biogorivo, ki ima višjo kurilno vrednost kot surova biomasa in je tudi hidrofobno: energetska rastlina miskantus (M), ostanek hmelja po žetvi (H), odpadni mešani (MWW) in hrastov les (OWW), odpadno blato iz komunalnih čistilnih naprav (SS), mešane komunalne odpadke (MSW) in njihove mešanice. Torefikacija odpadne lignocelulozne in ne-lignocelulozne biomase je potekala v temperaturnem območju med 200 °C in 300 °C, v inertni ali pol-inertni atmosferi, od nekaj minut do nekaj ur. Na surovih in termično obdelanih biomaterialih so bile izvedene standardne fizikalno-kemijske analize, s katerimi je bila raziskovana odpadna biomasa kvantitativno in kvalitativno ovrednotena (proksimativna in elementna analiza, masni in energijski izplen, faktor izboljšav kurilne vrednosti, indeks stopnje torefikacije itd.). Z infrardečo spektroskopijo s Fourierjevo transformacijo (FTIR) je bila določena struktura vzorcev, s termogravimetrično analizo (TGA in DTG) pa je bila določena termična razgradnja surovih in obdelanih biomaterialov. Pridobljeni podatki so bili analizirani z dvema kinetičnima modeloma: Friedman (FR) in Kissinger-Akahira-Sunose (KAS). Na koncu je bila še izračunana energetska donosnost procesa torefikacije, določene so bile emisije toplogrednih plinov (TGP) in določeni so bili plini, ki se sprostijo med procesom. Ugotovljeno je bilo naslednje: z naraščajočo temperaturo in/ali daljšanjem procesa torefikacije se masni in energetski izpleni vseh raziskovanih vzorcev nižajo, kurilne vrednosti (HHV) se višajo. Delež kisika v vzorcih se zmanjša, prav tako se zniža delež hlapljivih komponent, medtem ko se deleži ogljika in fiksnega ogljika zvišajo. Prav tako se delež lignina v lignoceluloznih vzorcih viša z višanjem temperature, deleža celuloze in hemiceluloze pa se nižata. Temperatura torefikacije ima večji vpliv na proces kot čas torefikacije, pri čemer je optimalna temperatura procesa pri približno 260 °C. To je bilo potrjeno tudi z indeksom stopnje (TSI) torefikacije in EMCI indeksom. Nadalje je FTIR analiza pokazala, da imajo tako surovi kot termično obdelani vzorci funkcionalne skupine tipične za lignocelulozne in ne-lignocelulozne vzorce. Termogravimetrična analiza je pokazala, da se večina obravnavanih vzorcev razgradi v temperaturnem območju do 550 °C. Med samo torefikacijo pa se je sprostilo največ CO2 plina. Obravnavi vzorci odpadne biomase se na podlagi dobljenih rezultatov lahko uporabijo kot možno alternativno biogorivo. Več raziskav in analiz na tem področju je še potrebnih.
Ključne besede: obnovljivi viri energije, torefikacija, odpadna biomasa, kurilna vrednost, emisije TGP
Objavljeno v DKUM: 06.05.2024; Ogledov: 177; Prenosov: 49
.pdf Celotno besedilo (35,92 MB)

2.
Primerjava ogrevanja stanovanjske hiše na lesno biomaso in toplotno črpalko ter njihov vpliv na okolje : master study programme
Lucija Pacek, 2024, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo zajema preračun toplotnih obremenitev po standardu SIST EN 12831:2004, za katerega je določena notranja temperatura po standardu SIST EN ISO 7730 206. Na podlagi dejanske temperature okolice za območje objekta je po tehnični smernici o učinkoviti rabi energije določen časovno odvisen COP toplotne črpalke zrak–voda za tri kurilne sezone (2020/2021, 2021/2022 in 2022/2023). Primerjava izračunanih toplotnih obremenitev, ki upoštevajo projektno zunanjo temperaturo s toplotnimi obremenitvami, ki temeljijo na dejanskih temperaturah, je pokazala, da izračuni, ki temeljijo na projektni zunanji temperaturi, ne prikazujejo dejanske toplotne obremenitve objekta. Podana je primerjava porabe električne energije idealnega in dejanskega COP števila. Z izračunanimi vrednostmi toplotnih obremenitev je določena poraba lesne biomase, ki je primerjana s porabo električne energije pri uporabi toplotne črpalke. Zaradi števila COP je toplotna črpalka energetsko učinkovitejši sistem ogrevanja. Za dobljeno porabo obeh energentov so bile določene emisije. Primerjava emisij je pokazala, da ogrevanje z lesno biomaso v primerjavi z ogrevanjem s toplotno črpalko prispeva k manj CO2 in za uporabnika predstavlja nižji strošek.
Ključne besede: toplotna obremenitev, električna energija, lesna biomasa, toplotna črpalka, emisije
Objavljeno v DKUM: 27.03.2024; Ogledov: 206; Prenosov: 28
.pdf Celotno besedilo (5,70 MB)

3.
Analiza vplivov tehnološkega razvoja letalskih motorjev na okolje
Anđelina Arsenijević, 2023, diplomsko delo

Opis: Okoljski vpliv tehnološkega razvoja letalskih motorjev je kritična tema zaradi naraščajočega svetovnega povpraševanja po energiji, fosilnih goriv in rasti svetovnega prebivalstva. Prekomerno poraba fosilnih goriv povzroča izpuste ogljikovega dioksida in prispeva k podnebnim spremembam. Letalski promet, ki je nepogrešljiv del svetovnega gospodarstva, ima pomemben vpliv na okolje s svojimi emisijami in drugimi negativnimi učinki. To zahteva hitre in temeljite ukrepe za zmanjšanje škodljivih posledic ter spodbujanje trajnostnih rešitev v letalski industriji. Celovita ocena podnebnih in ozonskih sprememb zaradi letalskih emisij razkriva znanstvene negotovosti, potrebo po nadaljnjih raziskavah in razvoju tehnoloških ter regulativnih ukrepov za zmanjšanje emisij. Razumevanje gospodarskih in okoljskih posledic teh ukrepov je ključnega pomena za boljše oblikovanje politik in predpisov v letalski industriji ter za zaščito okolja in človeške populacije. V študiji smo izvedli raziskavo z namenom raziskovanja onesnaževanja okolja, ki ga povzroča letalska industrija. Naš cilj je bil pridobiti vpogled v mnenja in predstave letalskih potnikov o emisijah škodljivih snovi, ki izvirajo iz letalskega prometa, ter raziskati, kako te emisije vplivajo na okolje. Anketa je zajela 109 anketirancev, ki so odgovarjali na 16 vprašanj, razdeljenih na dve glavni področji: sociodemografske značilnosti anketirancev in njihova stališča do degradacije okolja zaradi zračnega prometa.
Ključne besede: letalstvo, emisije, podnebne spremembe, okoljski učinki
Objavljeno v DKUM: 08.11.2023; Ogledov: 358; Prenosov: 26
.pdf Celotno besedilo (4,26 MB)

4.
Analiza vpliva električnih avtomobilov na okolje skozi celoten življenjski cikel
Lovro Mesec Košir, 2023, diplomsko delo

Opis: Prodaja električnih vozil se je s pomočjo oglaševanja okoljevarstva, izboljšanja infrastrukture in obljube manjših stroškov vzdrževanja v zadnjih letih povišala. V diplomski nalogi želimo ugotoviti in predstaviti, kakšen vpliv na okolje ima električni avtomobil skozi celoten življenjski cikel in kateri dejavniki pripomorejo k njegovi večji čistosti. Raziskali smo, kako poteka pridobivanje surovin, ki so potrebne za sestavo baterije in permanentnih magnetov. Primerjali smo električne avtomobile z avtomobili z motorji z notranjim izgorevanjem v času uporabe glede na njihove emisije CO2 oziroma emisije vira energije in emisije trdnih delcev. Poleg omenjene primerjave smo raziskali tudi druge tipe vozil, ki uporabljajo elektriko kot vir energije, ter kakšne so možnosti reciklaže in kako se ravna z odsluženimi baterijami. S pomočjo anketnega vprašalnika smo preverili, ali se ljudje zavedajo celotnega vpliva električnega avtomobila na okolje.
Ključne besede: električni avtomobili, onesnaževanje okolja, emisije trdnih delcev, varstvo okolja, permanentni magneti
Objavljeno v DKUM: 10.10.2023; Ogledov: 351; Prenosov: 43
.pdf Celotno besedilo (997,76 KB)

5.
Simulacija zgorevanja dizelskega goriva in DME v zgorevalni komori dizelskega motorja : diplomsko delo
Tomi Gjergjek, 2023, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bila primerjava zgorevanja dizla in dimetil etra v zgorevalni komori dizelskega motorja. Simulacije so bile izvedene v programskem paketu FIRE in omejene na izsek ene zgorevalne komore. V dizelskih motorjih poteka zgorevanje s samovžigom goriva, zato so različne lastnosti obeh goriv vplivale na potek zgorevanja in posledično na temperaturo, tlak ter na produkte zgorevanja oziroma emisije. Na zgorevanje vpliva tudi kot ročične gredi, pri katerem se vbrizga gorivo, zato so se simulacije izvedle pri treh različnih kotih vbrizga. Škodljive emisije dizelskih goriv, kot so dušikovi oksidi, ogljikovodiki, delci, ogljikov monoksid in dioksid, nelagodno vplivajo na zdravje ljudi in naravo, zato se standardi za emisije, ki določajo dovoljeno količino emisij pri zgorevanju, bližajo vse nižjim vrednosti. Dimetil eter bi naj bil ustrezen nadomestek za dizelsko gorivo, tako imenovano alternativno gorivo. Rezultati simulacije so pokazali različne vrednosti tlaka, temperature in emisij, kot tudi prednosti in slabosti dimetil etra v primerjavi z dizlom.
Ključne besede: numerična simulacija, zgorevanje, dizelski motor, goriva, dizel, dimetil eter, programski paket FIRE, emisije
Objavljeno v DKUM: 05.10.2023; Ogledov: 257; Prenosov: 22
.pdf Celotno besedilo (4,03 MB)

6.
Vplivi motoriziranega prometa na okolje v času trajnostnega dogodka: primer FIS Finale svetovnega pokala v smučarskih skokih Planica 2023 : diplomsko delo
Jan Prelc, 2023, diplomsko delo

Opis: Trajnostni športni dogodki so del družbene in gospodarske trajnosti, ki vplivajo na zmanjšanje emisij v okolju. Netrajnostne oblike mobilnosti, kot so vozila na fosilna goriva, prispevajo k onesnaženosti narave. Planica slovi po smučarskih poletih in gostovanje trajnostnega športnega dogodka v njej ima več pozitivnih vplivov na mobilnost in okolje. Organizacijski Komite Planica udeležence spodbuja k uporabi alternativnim oblikam prevoza, kot so javni prevoz, hoja ali deljenje prevoza. S tem poskušajo zmanjšati število osebnih vozil na cesti, prometne zastoje in emisije. V soboto, 1. 4. 2023, so obiskovalci z vozili, vključno s tehničnim osebjem v treh urah pridelali 58,32 t emisij. Z namenom po zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov v dolini, ki leži tik ob Triglavskem narodnem parku smo pripravili štiri variante prometnih ureditev, ki bi lahko pripomogle k čistejšemu okolju. S pomočjo programskih orodij Vissim in Enviver smo izdelali prometni model in preko analize ugotovimo, da bi bila najboljša sedanja rešitev za zajezitev emisij varianta C z avtobusi, brez osebnih vozil. Dolgoročno gledano pa električni avtomobili ter avtobusi, ki naj bi bili 50 % na električni pogon. S prehodom z dizelskih na električne avtobuse želimo v Sloveniji zmanjšati izpuste toplogrednih plinov
Ključne besede: trajnostni dogodek, mobilnost, emisije, okolje, simulacija
Objavljeno v DKUM: 11.09.2023; Ogledov: 386; Prenosov: 47
.pdf Celotno besedilo (2,76 MB)

7.
Zmanjševanje obremenjevanja ozračja z uvedbo električnih avtomobilov
Katarina Koren, 2022, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu bomo predstavili problem uvajanja električnih avtomobilov in težave, ki pri tem nastajajo. Poudarili bomo predvsem okolijske in organizacijske vidike uvajanja električnih avtomobilov. Število avtomobilov se je povečalo predvsem v drugi polovici 20. stoletja. Posledično je postala množična uporaba avtomobilov, ki jih poganja motor z notranjim izgorevanjem, problematična. Avtomobili pomembno prispevajo k obremenjevanju okolja.
Ključne besede: električni avtomobili, onesnaževanje okolja, avtomobilske emisije, varovanje okolja
Objavljeno v DKUM: 01.02.2023; Ogledov: 465; Prenosov: 34
.pdf Celotno besedilo (1,19 MB)

8.
Primerjalna analiza načinov transporta blaga v mestu
Aljaž Dimič, 2022, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili različne načine prevoza tovora znotraj mest. Raziskali smo vpliv posameznega načina na okolje, njegove zmogljivosti in novosti, ki strmijo k zmanjševanju onesnaževanja okolja. Osredotočili smo se na to, kolikšna je zmogljivost posameznega prevoznega sredstva in kako vpliva na okolje. Raziskali smo prevoz tovora z lahkim tovornim vozilom na električni pogon in z lahkim tovornim vozilom z motorjem z notranjim izgorevanjem. Primerjali smo izpuste, ki jih v ozračje oddamo v postopku izdelave tako električnega kot tudi vozila na fosilno gorivo in emisije v času uporabe. Pri določevanju zmogljivosti smo si izbrali merilo ene euro palete. Zanimalo nas je koliko tovora lahko prepelje električno vozilo v primerjavi z vozilom z motorjem z notranjim izgorevanjem.
Ključne besede: tovor, elektrika, vozilo, emisije, mesto
Objavljeno v DKUM: 15.11.2022; Ogledov: 491; Prenosov: 43
.pdf Celotno besedilo (718,15 KB)

9.
Analiza električnih vozil skozi prikaz eksternih stroškov na primeru integracije električnega vozila v podjetje : magistrsko delo
Vinko Rebula, 2022, magistrsko delo

Opis: Zaradi naraščajočega prometa se prometni sektor danes sooča z velikimi problemi glede izpustov škodljivih emisij. Zaradi cilja, ki si ga je zadala Evropska unija, je bil leta 2019 predstavljen evropski zeleni dogovor, s katerim želi Evropa do leta 2050 doseči podnebno nevtralnost. Zato se vlade evropskih držav zavzemajo za izpolnitev tega cilja. Velik del emisij prispeva prav cestni promet. V prvem delu naloge smo predstavili emisije v Evropi, nato smo preučili zgodovino in razvoj električnih avtomobilov ter različne vrste električnih in hibridnih vozil ter njihove prednosti in slabosti. Ker večina držav Evropske unije z raznimi subvencijami spodbuja nakup okolju prijaznih vozil smo preučili, kakšne so spodbude po posameznih državah. V osrednjem delu naloge smo preučili eksterne stroške v cestnem prometu in kakšen je vpliv električnih vozil na te stroške. Prav tako smo analizirali tudi stroške, ki so zelo pomembni pri odločitvah glede nakupa električnih vozil. S pomočjo podatkov pridobljenih v podjetju smo izračunali vplive na okolje in stroške uporabe vozil z notranjim izgorevanjem. Primerjali smo tri električna vozila, katera bi bilo smiselno uvesti v podjetje. Na podlagi analiz in pridobljenih rezultatov ter z izračunom ROI smo podali mnenje glede nabave električnih vozil v podjetju. Na podlagi pridobljenih podatkov smo analizirali tudi eksterne stroške obstoječih vozil in predstavili rešitve za zmanjšanje teh stroškov. V podjetju se zavedajo problematike škodljivih emisij zato že sedaj veliko vlagajo v zmanjšanje emisij in ozaveščanje javnosti.
Ključne besede: eksterni stroški, električna vozila, stroški električnih vozil, emisije iz prometa, subvencije, povračilo investicije ROI
Objavljeno v DKUM: 02.11.2022; Ogledov: 660; Prenosov: 87
.pdf Celotno besedilo (3,42 MB)

10.
Pregled in ocena tehnologij zajema co2 iz dimnih plinov toplarne daljinskega ogrevanja : diplomsko delo
Etjan Kiralj, 2022, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je predstavljena problematika globalnega segrevanja, podnebnih sprememb in doprinos CO2 k temu. Kot ukrep za zmanjšanje izpustov emisij CO2 so podrobneje predstavljene tehnologije za zajemanje CO2 iz dimnih plinov naprav v energetskem sektorju. Kot referenčna toplarna je bil obravnavan proizvodni obrat podjetja Energetike Maribor. Ker je v povezavi s to tehnologijo veliko negotovosti, predvsem iz vidika stroškov, se je pripravil računski model, s katerim je mogoče oceniti padec izkoristka proizvodnje koristne energije, stroške zajemanja CO2 in potrebo po dodatni energiji.
Ključne besede: ogljikov dioksid, emisije, toplogredni plini, zajemanje CO2, absorpcija, termična predelava odpadkov, zemeljski plin, ločevanje plinov
Objavljeno v DKUM: 12.09.2022; Ogledov: 576; Prenosov: 56
.pdf Celotno besedilo (2,96 MB)

Iskanje izvedeno v 9.56 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici