| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 107
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Sinteza fleksibilnih in trajnostnih (bio)kemijskih procesov in mrež v pogojih negotovosti
Klavdija Zirngast, 2021, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji je prikazan razvoj robustnih računalniških metod za načrtovanje in sintezo fleksibilnih procesov in mrež z velikim številom negotovih parametrov. Uporaba natančnejših metod, kot je npr. Gaussova integracijska metoda, vodi do eksponentne rasti matematičnega problema glede na število negotovih parametrov. Glavni dosežek disertacije je metodologija, s katero se izognemo eksponentni rasti. Metodologija temelji na dvostopenjski stohastični formulaciji z rekurzom in razstavi reševanje na več korakov, v katerih ločeno določimo prvostopenjske spremenljivke, tj. topologijo in velikost oz. kapaciteto procesa, ter drugostopenjske spremenljivke, tj. obratovalne in regulacijske spremenljivke. Pri tem praviloma rešujemo matematični problem le v eni točki (scenariju), v posameznih variantah metode pa hkrati v manjšem številu scenarijev, npr. do deset. Osnovna ideja metodologije je naslednja: začetno optimalno, a praktično nefleksibilno procesno shemo generiramo pri nominalnih vrednostih negotovih parametrov. To shemo nato zaporedoma optimiramo pri različnih skrajnih vrednostih negotovih parametrov, tako da za procesne enote, ki so že v shemi, določimo potrebno povečanje velikosti, nove enote pa dodajamo le, če je to potrebno za doseganje dopustne rešitve. Na ta način določimo izbor procesnih enot in njihove velikosti za fleksibilno obratovanje. Ko se ti ne spreminjajo več, izračunamo indeks fleksibilnosti za dobljeno rešitev in izvedemo stohastično optimizacijo Monte Carlo za določitev optimalnih drugostopenjskih spremenljivk. Obenem izračunamo pričakovano vrednost optimizacijskega kriterija z določeno stopnjo zaupanja. Za vzpostavitev toka informacij med ločenima korakoma določanja prvo- in drugostopenjskih spremenljivk smo izdelali modificirano metodo, v kateri izračunavamo korekcijske faktorje, s katerimi izboljšamo vzpostavljanje kompromisov med obema vrstama spremenljivk in iterativno izboljšujemo končni rezultat. Za povečanje učinkovitosti optimizacije Monte Carlo v zgoraj opisani metodologiji smo razvili indikator, s katerim določimo minimalno potrebno število scenarijev, da so rezultati dovolj točni za praktično uporabo. Na ta način skrajšamo čas reševanja. Vpeljali smo tudi relativni indeks optimalnosti, s katerim primerjamo približne pristope, ki smo jih razvili, z bolj točnimi. S predlagano metodologijo smo izvedli sinteze fleksibilnih omrežij toplotnih prenosnikov in dobavnega omrežja za proizvodnjo električne energije iz bioplina, ki smo jo nadgradili s predelavo digestata v kvalitetnejša gnojila. Dokazali smo, da lahko s to metodologijo generiramo fleksibilne rešitve za velike procesne sheme z več deset negotovimi parametri v zmernem času z obvladljivim računalniškim naporom. V zadnjem delu disertacije smo oblikovali pristope za vključevanje negotove vrednosti davka na emisije CO2 v sintezo fleksibilnih procesov v celotnem življenjskem ciklu. Razvili smo enoperiodni in večperiodni stohastični pristop. Primerjava rezultatov z determinističnim pristopom je potrdila prednost stohastičnega pristopa. Razvita metodologija predstavlja orodje za sprejemanje trajnostnih investicijskih odločitev v pogojih negotovosti in prispeva k dolgoročnemu povečanju učinkovitosti in konkurenčnosti v procesni industriji. Njena glavna prednost je, da je uporabna za reševanje primerov z velikim številom negotovih parametrov. V nekaterih študijskih primerih smo uporabili trajnostno namensko funkcijo in tako sintezo fleksibilnih procesov povezali s trajnostnim razvojem, pri čemer se vzpostavljajo dolgoročni optimalni kompromisi med fleksibilnostjo obratovanja ter ekonomskimi, okoljskimi in socialnimi vidiki. S predelavo odpadka iz bioplinarne v koristne produkte smo v sintezo fleksibilnih procesov in mrež uvedli zapiranje zank in krožno gospodarstvo.
Ključne besede: matematično programiranje, negotovost, fleksibilnost, stohastično optimiranje, sinteza procesov, dobavno omrežje, emisije CO2, trajnostni razvoj
Objavljeno: 03.09.2021; Ogledov: 86; Prenosov: 13
.pdf Celotno besedilo (3,26 MB)

2.
Potencial platooninga za zmanjšanje porabe goriv in emisij co2
Matija Sitar Močnik, 2021, magistrsko delo

Opis: Transportni sektor se danes sooča z vse strožjim zaostrovanjem predpisov s področja izpustov okolju škodljivih emisij, kar je panogo transporta prisilo v prevzemanje novih pristopov. Platooning je perspektivna tehnologija predvsem zaradi potenciala, ki ga takšna rešitev prinaša na področju varnosti v prometu, bolj tekočega odvijanja prometa, porabe goriva in na področju onesnaževanja okolja. Prav zaradi tega smo v našem delu naredili pregled prometne politike na ravni Evropske unije, na kratko predstavili relevantne predpise s področja cestnega prometa in varovanja okolja ter pregledali, kako je avtonomna vožnja opredeljena v zakonodaji. Nadalje smo predstavili delovanje platooninga in primere dobrih praks oziroma prvih testiranj te tehnologije v vsakdanjih razmerah. Na koncu smo naredili še izračune, kako bi uporaba platooninga v vsakdanu vplivala na porabo goriva in izpuste emisij ogljikovega dioksida tako v evropskem kot tudi v slovenskem sektorju cestnega tovornega prometa. Ugotovili smo, da je platooning vsekakor perspektivna tehnologija, saj pripomore k zniževanju porabe goriva, kakor tudi k zniževanju emisij ogljikovega dioksida, poleg tega pa pozitivno vpliva na prometno varnost in pretočnost prometa.
Ključne besede: promet, platooning, emisije, ogljikov dioksid, poraba goriva
Objavljeno: 06.07.2021; Ogledov: 118; Prenosov: 21
.pdf Celotno besedilo (1,02 MB)

3.
Energetska optimizacija vzporedno delujočih procesov za proizvodnjo formaldehida in zmanjševanje emitiranih količin co2
József Mursics, 2020, doktorska disertacija

Opis: Doktorska disertacija obravnava energetsko optimizacijo delujočih procesov za proizvodnjo in nadaljnjo predelavo formaldehida in zmanjševanje obremenjevanja okolja s posebnim poudarkom na minimizaciji celotnih količin emitiranega CO2. Odpadni plini proizvodnega procesa pridobivanja formalina, morajo ustrezati okoljskim predpisom EU, ki bodo pričakovano zahtevali zmanjšanje vsebnosti formaldehida in hlapljivih organskih spojin. V tem cilju smo razvili dva postopka: • postopek, ki vključuje nadgradnjo obstoječih postopkov odstranjevanja formaldehida in ostalih hlapljivih organskih spojin z dodatno absorpcijsko napravo in • postopek sosežiga odpadnih plinov, ki nastanejo pri postopku pridobivanja formalina s kovinskim oksidom, z zemeljskim plinom v plinski turbini, kjer se formaldehid in hlapne organske spojine v celoti odstranijo, hkrati pe se pridobiva tudi električna energija. Računalniške simulacije smo izvedli s programskim paketom Aspen Plus, z upoštevanjem ravnotežne konstante absorbcije in reakcije nizkih koncetracij formaldehida v vodi. Ekonomske analize so potrdile, da je možno z ustrezno zasnovo vzporedno delujočih procesov znatno znižati obratovalne in fiksne stroške in emisije formaldehida v okolje zmanjšati za več kot petkrat, v primeru prve metode (srebrov katalizator) in na ničelno vrednost v primeru druge metode (kovinskooksidni katalizator).
Ključne besede: proizvodnja formalina, formaldehid, odpadni industrjski plini, proizvodnja energije, ekologija, emisije CO2
Objavljeno: 29.03.2021; Ogledov: 206; Prenosov: 32
.pdf Celotno besedilo (3,26 MB)

4.
Beton v 21. stoletju
Gaja Karo, 2020, delo diplomskega projekta/projektno delo

Opis: Beton je najpogosteje uporabljen gradbeni material na svetu. Če upoštevamo vse pozitivne lastnosti, ki jih ima, hitro ugotovimo zakaj je temu tako. Beton je namreč material, ki lahko, ob premišljeni uporabi zagotavlja številne koristi tako za nas kot tudi za okolje. Iz tega razloga smo raziskali trenutno stanje na področju cementne in betonske industrije in se poglobili v možnosti za izboljšave, predvsem iz vidika zmanjšanja emisij toplogrednih plinov. Ugotovili smo tudi, da je beton material, ki je zaradi svojih lastnosti, lahko kos podnebnim spremembam in negotovim časom, ki sledijo. Podrobneje smo obravnavali tudi primere betonske gradnje, ki ustrezajo načelom trajnostnega razvoja in gradnjo z uporabo naprednih tehnologij.
Ključne besede: cement, klinker, beton, emisije CO2, rekarbonacija, termalna masa, 3D-tiskanje betona, BREEAM
Objavljeno: 08.09.2020; Ogledov: 294; Prenosov: 92
.pdf Celotno besedilo (5,86 MB)

5.
Ozelenitev voznega parka v policiji-policijska postaja ljubljana vič
David Lešnjak, 2020, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomski nalogi bomo v samem začetku predstavili policijo kot organ v sestavi Ministrstva za notranje zadeve. Tako kot v vsaki večji organizaciji se tudi v policiji srečujemo z različnimi oblikami dela in tudi z različnimi oddelki, med katerimi se delo in potreba po opremi močno razlikujeta. Tako med omenjenimi oddelki obstajajo velike razlike v potrebah po opremi za delo, med katero v policiji spadajo tudi vozila. Glede na to, da se svet globalno zavzema za znižanje izpustov emisij CO2-ja v ozračje in težkih delcev, ki so posledica vožnje z motornimi vozili na fosilna goriva (bencin, nafta), pri čemer iz raziskav izhajamo, da so vozila eden izmed glavnih onesnaževalcev zraka, smo se odločili, da naredimo primerjavo med uporabo vozil na fosilna goriva in vozila na električni pogon, torej tista vozila, ki so predvsem bolj prijazna do življenja ljudi in narave. V nadaljevanju bodo predstavljena prevozna sredstva, ki jih trenutno uporablja slovenska policija. Tako se ugotavlja, da policija trenutno uporablja samo vozila na bencinski in dizelski pogon, pri čemer patrulja dveh policistov v 12-urnem delavniku povprečno z vozilom naredi okoli 80 km. Delo popravljamo 24 ur na dan, kar pomeni, da je vozilo veliko časa v pogonu. Tako se nam je porodila misel, da bi skupine, ki ne opravljajo interventnih dogodkov oziroma določene skupine policistov kriminalistov in vodstvo policije za potrebe opravljanja svojega dela, uporabljali vozila na obnovljive vire (plin, elektrika, hibridi), s tem pa bi zelo pripomogli k manjšemu onesnaževanju našega ozračja, ter s časoma tudi v cenejša prevozna sredstva. V diplomski nalogi bo predstavljena Policijska postaja Ljubljana Vič in njihovo delovno okolje oziroma sredstva za prevažanje. Med drugim v zaključku sledita še prikaza rezultatov raziskovalnega dela – ankete, ki je bila opravljena med zaposlenimi na PP Ljubljana Vič ter predlog za zamenjavo enega vozila na dizelski pogon z vozilom na električni pogon.
Ključne besede: ozelenitev voznega parka - vozila, Policijska postaja Ljubljana Vič – PP Vič, CO2 – ogljikov dioksid, MNZ – Ministrstvo za notranje zadeve, varovanje okolja, emisije
Objavljeno: 17.08.2020; Ogledov: 314; Prenosov: 74
.pdf Celotno besedilo (1,80 MB)

6.
MOŽNOSTI ZA ZMANJŠANJE OBREMENJEVANJA OKOLJA Z UPORABO ELEKTRIČNIH AVTOMOBILOV
Tina Despotovič, 2019, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je ugotoviti, ali električna vozila res pripomorejo k zmanjšanju onesnaževanja okolja. Tema bo obravnavala celoten življenjski cikel električnega avtomobila. Pri tem bo obravnavana zgodovina nastanka električnega avtomobila ter onesnaževanje zraka, ki nastaja z uporabo tako električnih vozil kot vozil z notranjim izgorevanjem. Sledil bo opis izdelave izdelka in njegove porabe ter problemi, ki se pojavljajo ob tem. Zadnji del diplomske naloge bo zajemal analizo škode, ki jo povzroča uporaba baterije ter predlagane izboljšave, vezane na odpadke, povzročene z uporabo baterije. V nadaljevanju bo opravljena primerjava električnega avtomobila z avtomobilom na bencinski/dizelski pogon ter primerjava dveh vrst baterij. V namen primerjave bosta uporabljeni SWOT-analiza in metoda kompilacij. Na koncu bo izveden poskus ocene, koliko bi lahko posameznik znižal obremenjevanje ozračja in ogljični odtis, če bi za prihod na fakulteto uporabljal električni avto.
Ključne besede: Električni avto, življenjski cikel, onesnaževanje okolja, emisije CO2, vozila na notranje izgorevanje...
Objavljeno: 15.01.2020; Ogledov: 439; Prenosov: 87
.pdf Celotno besedilo (929,37 KB)

7.
Problematika proizvodnje emisij co2 kontejnerskih ladij v primerjavi s cestnim kontejnerskim transportom
Iris Čeh, 2019, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomski nalogi je zajeta primerjava emisij CO2 iz ladijskega transporta v primerjavi s cestnim, kjer je fokus na kontejnerskem transportu.
Ključne besede: emisije CO2, ladijski transport, cestni transport, kontejnerizacija, onesnaženje
Objavljeno: 07.01.2020; Ogledov: 311; Prenosov: 37
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

8.
Faktorji vpliva na odločitev o nakupu okolju prijaznih vozil
Eva Dajčman, 2019, diplomsko delo/naloga

Opis: V Sloveniji se je z razvojem gospodarstva pričelo intenzivnejše onesnaževanje okolja, ki je povzročilo velik porast emisij in izpustov strupenih snovi v okolje. Eden izmed krivcev za onesnaževanje je transport, ki z leti še vedno narašča. Ena izmed rešitev, kako zmanjšati količino emisij, bi lahko bila okolju prijazna vozila (električna vozila ipd.). Ker je takih vozil na cestah še relativno malo, je smiselno ugotoviti, kaj bi spodbudilo njihov nakup. V ta namen smo izvedli anketo s 13 vprašanji, takšno, kot je bila izvedena v magistrski nalogi Dejavniki vpliva na odločitev o nakupu okolju prijaznih vozil (Zupan, 2014). Rezultati raziskave so pokazali, kaj ljudi najbolj prepriča, ko se odločajo za nakup novega avtomobila, kakšno je njihovo mnenje o okoljevarstvu ter kaj jih spodbudi k nakupu okolju prijaznega vozila. Naš namen je bil predvsem ponovno zbrati podatke in jih primerjati s podatki iz leta 2013 ter tako ugotoviti, ali se je razmišljanje ljudi spremenilo.
Ključne besede: električna vozila, emisije ogljikovega dioksida, zeleni potrošniki, nizkoogljična vozila, potrošniške navade
Objavljeno: 19.12.2019; Ogledov: 398; Prenosov: 34
.pdf Celotno besedilo (682,87 KB)

9.
Numerična analiza procesa zgorevanja in termične obremenitve bencinskega motorja z direktnim vbrizgom
Simon Gomboc, 2019, magistrsko delo

Opis: Razvoj motorjev z notranjim zgorevanjem v glavni meri narekujejo ekonomski, ter strogi ekološki normativi, ki zahtevajo globalno znižanje emisij izpušnih plinov. Tako se v avtomobilski industriji pojavlja trend manjšanja pogonskih agregatov (»down-sizing«), s katerimi proizvajalci lažje izpolnjujejo zastavljene cilje. Glavna pomanjkljivost teh motorjev je odvajanje sproščene toplote, saj se na manjšem volumnu sprosti večja količina energije. Magistrska naloga predstavlja numerično analizo termične obremenitve bencinskega GDI motorja. Prvi del predstavlja numerično analizo celotnega cikla štiri taktnega motorja, drugi del pa predstavlja termično analizo vitalnih delov strukture in hladilnega medija. Vse simulacije so bile izvedene s programskim paketom AVL FIRE. Rezultati simulacij so bili primerjani z referenčnimi 1D rezultati in predhodno izvedenimi meritvami obstoječega motorja.
Ključne besede: Računska dinamika tekočin, bencinski motor GDI, emisije CO2, zgorevanje, termična analiza, hladilni sistem, prenos toplote, AVL FIRE
Objavljeno: 03.07.2019; Ogledov: 658; Prenosov: 99
.pdf Celotno besedilo (5,03 MB)

10.
Analiza okolja in možnih procesnih izboljšav avtomatiziranega sistema izposoje koles v Kranju
Tadej Šefer Janc, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: Tematika diplomskega dela se nanaša na nove trajnostne tehnologije v prometu, ki z razvojem vse bolj razbremenjujejo okolje. Okoljevarstvena misel Berryja (1971), da planeta Zemlje nismo dobili od svojih staršev, ampak smo si ga sposodili od svojih otrok, bo navdih za raziskavo velikosti sistemov izposoje koles v slovenskih mestih s poudarkom na sistemu v mestni občini Kranj, kjer smo v raziskavo vključili tudi vzdrževalna dela, ki jih opravlja podjetje AMZS, poslovna enota Kranj. Velikost kranjskega sistema smo umestili na lestvico večletnega raziskovalnega projekta OBIS, kjer so raziskali več kot 50 optimiziranih sistemov za avtomatizirano izposojo javnih koles (angl. bike sharing; v nad. izposoja koles) v Evropi, na projektu pa je sodelovalo več kot 30 ljudi. Sistemi izposoje koles so postali prava modna muha in uspešno dopolnjujejo javni prevoz v skorajda vseh večjih evropskih in svetovnih mestih, prav tako pa se trend avtomatizirane izposoje koles širi iz večjih v manjša mesta. Izposoja je namenjena za krajše razdalje po mestu s ciljem zmanjšanja emisij, izogiba gneči, olajšanju potovanja, zmanjšanju hrupa in ugodnejšemu prevozu. Naraščajoč trend zapiranja mestnih središč za motorna vozila je še povečal povpraševanje po uporabi koles. Mestna občina Kranj je sistem izposoje koles zagnala meseca aprila leta 2017, na omenjenem primeru smo naredili študijo primerne velikosti ter analizirali delo, ki ga opravlja vzdrževalec. V uvodnem delu smo predstavili problematiko, določili cilje, predstavili okolje ter zastavili predpostavke in hipoteze. Do rezultatov smo prišli z znanstvenimi metodami dela in na njihovi podlagi oblikovali ugotovitve o velikosti sistema v Kranju in optimizaciji vzdrževanja. Analizirali smo vzdrževalni obhod, kako okolju prijazno je vzdrževanje in primerno velikost sistema v relaciji s populacijo v Kranju. V zaključnem delu smo na podlagi analiz predlagali možne optimalnejše rešitve in usmerili razmišljanje za prihodnost sistema Kr-s-kolesom v Kranju.
Ključne besede: sistem izposoje koles, vzdrževalno vozilo, vzdrževanje, obseg sistema, emisije
Objavljeno: 15.10.2018; Ogledov: 485; Prenosov: 85
.pdf Celotno besedilo (1,63 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici