1. Kam postaviti oznako večkotnika?Aljaž Božič, 2018, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu se najprej seznanimo s trilinearnimi in baricentričnimi koordinatami. Nato spoznamo izotomično in izogonalno transformacijo. Po uvodnih pojmih je podrobneje opisan problem, ki ga rešujemo postopoma. Začnemo z najenostavnejšimi liki, katerih geometrijo dokaj dobro poznamo. Pri iskanju točke, ki bi bila primerna za postavitev oznake večkotnika, naletimo na ogromno kandidatov, vendar se izkaže, da jih ima večina določene pomanjkljivosti.
Po opisanem postopku iskanja primerne točke in nekaj primerih se zopet vrnemo k trikotniku saj določimo algoritem, ki nas za poljubni večkotnik pripelje do točke, kjer moramo poiskati primerno točko ravno v trikotniku. Tu se srečamo s trikotniku včrtanimi elipsami in najbolj značilne tudi opišemo. Posebej obravnavamo tudi Lemoinovo elipso in Spiekerjevo točko, kar je tudi rešitev našega problema.
Ključne besede: vzporedni večkotnik, Spiekerjeva točka, Lemoinova elipsa, trilinearne koordinate, baricentrične koordinate, včrtana elipsa, izotomična transformacija, izogonalna transformacija, Nagelova točka, Gergonnova točka
Objavljeno v DKUM: 09.03.2018; Ogledov: 1475; Prenosov: 129
 Celotno besedilo (2,60 MB) |
2. PREGOVORI O ČEBELI IN MEDUDamjana Cvetko, 2016, diplomsko delo Opis: Čebele je preprosto ljudstvo od nekdaj cenilo zaradi medu in voska ter pozitivnih lastnosti (delavnost, gospodarnost, nesebičnost), ki jih je skupaj z medom spretno vpletlo v pregovore. Slednji so predmet raziskovanja paremiologije, etnologije, jezikoslovja in slovstvene folkloristike. Posledica različnih vidikov raziskovanja so različne definicije pregovorov. Poseben odnos slovenskega človeka do čebele se kaže tako v jezikovnem izrazu (sinonimija, antropomorfizacija) kot tudi v zunajjezikovni dejanskosti (panjske končnice, čebelnjak). Motivacija za pregovore s sestavinama čebela in med izhaja iz življenja čebel, čebelarjenja in lastnosti medu. Pregovori so torej odsev kmečkega sveta, ki hkrati odražajo razmišljanje, verovanje, védenje, vrednote in prepričanje preteklega časa. Slovenski prednik je bil tesno povezan z naravo in katoliško vero, kar je vidno zlasti pri vremenskih pregovorih (čebela, med). Sporočilo pregovorov je preoblikovano v poetično obliko. Gradniki slednje pa so zlasti: rima, asonanca, hiperbola, elipsa, metafora in primera. Glede notranje strukture prevladujejo primerjalni pregovori, medtem ko so oziralni pregovori prevladujoči z vidika zunanje strukture.
Ključne besede: Pregovor, paremiologija, etnologija, čebela, med, rima, metafora, hiperbola, elipsa.
Objavljeno v DKUM: 29.09.2016; Ogledov: 4480; Prenosov: 373
Celotno besedilo (1,02 MB) |
3. Steinerjeva trikotniku včrtana elipsaKlavdija Majcen, 2013, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu je predstavljena elipsa, včrtana trikotniku. Osredotočimo se na Steinerjevo elipso, ki je včrtana v trikotnik in se dotika vseh stranic trikotnika v njihovih razpoloviščih. Oglišča trikotnika naj ležijo v kompleksni ravnini in so ničle polinoma. Ničli odvoda tega polinoma sta potem gorišči Steinerjeve trikotniku včrtane elipse. Elipsa ima središče v težišču trikotnika. Premica, ki se najbolj približa ogliščem trikotnika, poteka skozi gorišči trikotniku včrtane elipse in jo imenujemo premica najboljšega prileganja.
Diplomsko delo je zapisano v šestih poglavjih. V prvem poglavju je predstavljen Mardenov izrek, ki ga lahko dokažemo šele v kombinaciji z Bôcherjevim delom dokaza. V drugem poglavju smo se osredotočili na Mardenov in Bôcherjev dokaz, ter kombinacijo teh dveh podkrepili s primeri. Mardenov izrek velja za polinome tretje stopnje s kompleksnimi koeficienti; te povezave med ničlami kubičnega polinoma in ničlami njegovega odvoda so opisane v naslednjem, tretjem poglavju. V tem delu je vpeljan tudi Steinerjev izrek, po katerem se imenuje elipsa, včrtana trikotniku. Steinerjev izrek uporabimo pri afini in linearni transformaciji; obe preslikavi sta predstavljeni v četrtem poglavju, v petem poglavju pa smo dokazali Steinerjev izrek in opisali Steinerjevo včrtano elipso. Diplomsko delo smo zaključili z zadnjim, šestim poglavjem, kjer smo se posvetili dokazovanju izreka iz tretjega poglavja.
Skozi celotno diplomsko delo sem si pomagala s programom GeoGebra, s pomočjo katerega sem narisala vse priložene slike.
Ključne besede: Mardenov dokaz, Bôcherjev dokaz, Steinerjev izrek, trikotniku včrtana elipsa, ničle kubičnega polinoma, linearna in afina transformacija, premica najboljšega prileganja
Objavljeno v DKUM: 24.10.2013; Ogledov: 2110; Prenosov: 169
Celotno besedilo (926,59 KB) |
4. ELIPSA IN DANA/NOVA INFORMACIJA V TRANSKRIBIRANIH ZAPISIH GLAVNIH SODNIH OBRAVNAVMaja Topolovec, 2013, diplomsko delo Opis: Z namestitvijo snemalnih naprav v razpravne dvorane se je v slovensko sodno prakso vpeljala pomembna novost, in sicer zvočno snemanje glavnih obravnav in narokov v sodnih postopkih. Pridobljeni zvočni posnetki so kasneje prepisani – transkribirani in pomenijo pomemben pisni vir tako za pravnike kot za jezikoslovce. V osnovi so ta besedila še vedno govorjena. Besedilnoskladenjske značilnosti govorjenega diskurza se razlikujejo od pisnega diskurza. Te so predmet našega raziskovanja. Za kompleksnejše razumevanje jezika v pravu smo se morali seznaniti s pravnim jezikom. Na osnovi transkribiranih zapisov glavnih sodnih obravnav Okrožnega sodišča v Mariboru smo napravili analizo elipse in dane/nove informacije. Besedno elipso smo ločili po stavčnočlenskih merilih, in sicer: elipsa v povedku, elipsa v imenskem delu ter stavčna elipsa. Elipso smo obravnavali kot jezikovnosistemsko prvino, ki prispeva k ekonomičnosti izražanja in/ali stilno prvino, ki uvaja v besedilo posebne stilne učinke. Dane/nove informacije smo preučevali v informacijski strukturi izreka. Pri analizi smo bili pozorni predvsem na danost. Transkribirane zapise smo obravnavali z namenom, da se ugotovi, kako elipsa, kot skladenjska modifikacija besedilnega povezovanja vpliva na razumevanje govorjenega diskurza. Posebej nas je zanimala korelacija elipse in dane/nove informacije. Analiza elipse, danega in novega pa nas je privedla na področje jezikovne forenzike in želje, da prikažemo jezikoslovje tudi kot uporabno vedo v praksi in kot pomembno interdisciplinarno vedo.
Ključne besede: Ključne besede: govorjeni diskurz, transkribirani zapisi, jezikovna forenzika, elipsa, dana/nova informacija
Objavljeno v DKUM: 18.04.2013; Ogledov: 2444; Prenosov: 319
Celotno besedilo (1,17 MB) |
5. ELIPSA IN PARENTEZA V IZBRANEM PARLAMENTARNEM DISKURZUTatjana Caf, 2012, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu preučujem in analiziram jezikovna pojava elipso in parentezo v izbranem parlamentarnem diskurzu. Ker je moje gradivo del parlamentarnega diskurza, so najprej predstavljeni štirje pristopi k diskurzu: strukturalizem, sistemsko-funkcijska slovnica, besedilni vidik s pragmatiko in analiza diskurza. Naslednje poglavje je namenjeno definicijam diskurza in predstavitvi razmerja med besedilom, kontekstom in diskurzom. Nato se osredotočim na govorjeni diskurz, saj me zanimata elipsa in parenteza v govorjenem diskurzu. Sledi pregled pojmovanja elipse in parenteze različnih avtorjev. V empiričnem delu so ločeno analizirane elipse in parenteze, posebno poglavje pa je namenjeno elipsam v parentezi.
Elipsa in parenteza sta jezikovni (diskurzivni) prvini, obe prispevata k diskurzivni koherenci, vendar je med njima pomembna razlika. V ospredju raziskave je delovanje elipse in parenteze v diskurzu in povezanost elipse in parenteze s tekočim diskurzom. Elipsa je predvsem jezikovno-sistemski pojav, za njeno interpretacijo je ključen besedilni kontekst oz. sobesedilo. Posebna oblika elipse je situacijska elipsa, ki je besedilni pojav, kjer pa ni več ključen besedilni kontekst, ampak cel kontekst oz. diskurz. Parenteza je diskurzivna oz. metadiskurzivna prvina, je sredstvo vzporednega izražanja, saj teče vzporedno s propozicijskim diskurzom. Opravlja interaktivno ali interakcijsko metadiskurzivno vlogo. V diskurz se ne vriva, ampak teče vzporedno z njim.
Ključne besede: sistemsko-funkcijska slovnica, analiza diskurza, diskurz, elipsa, parenteza, metadiskurz
Objavljeno v DKUM: 14.12.2012; Ogledov: 2277; Prenosov: 434
Celotno besedilo (1,16 MB) |
