1. |
2. Problematika alternativnih kazenskih sankcij: primerjalnopravni vidikSara Kalem, 2016, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu se avtorica ukvarja z ureditvijo alternativnih kazenskih sankcij v slovenskem pravnem redu in izbranih državah Evrope in Latinske Amerike. V začetnih poglavjih se bralec najprej seznani s temeljnimi pojmi, povezanimi s kazenskimi sankcijami, značilnostmi kazenskih sankcij in namenom kaznovanja. Sledi obravnava mednarodnih pravnih dokumentov, ki urejajo alternativne kazenske sankcije in so državam lahko v pomoč pri regulaciji alternativnih sankcij, saj služijo kot minimalni standardi in smernice, ki naj bi bile spoštovane pri izvrševanju kazenskih sankcij. Nato sledi prikaz ureditve alternativnih kazenskih sankcij v Sloveniji, vključno s težavami, s katerimi se pri delu srečujejo sodišča in so posledica neusklajene in pomanjkljive zakonske ureditve. Ker se v teoriji učinkovitost kazenskih sankcij pogosto prikazuje s stopnjo povratka, je raziskana tudi povezava med povratkom in alternativnimi sankcijami v primerjavi s kaznijo zapora. Sledi obravnava sistemov elektronskega nadzora kot alternative, ki se je razvila v Združenih državah Amerike in kmalu razširila tudi v Evropo. Tako so predstavljeni primeri držav, ki se v literaturi pogosto poudarjajo kot zgledni primeri učinkovite uporabe elektronskega nadzora, in sicer Danska, Norveška in Švedska, ter izpostavljene dileme, ki se običajno povezujejo z elektronskim nadzorom. Poleg tega je proučeno vprašanje morebitne uvedbe elektronskega nadzora v slovenski sistem kazenskega prava. Nenazadnje sledi še obravnava ureditve alternativnih sankcij v Belgiji, Češki republiki, Franciji, Republiki Hrvaški, Mehiki in Braziliji. V zaključnem delu sledi razprava o začetnih postavljenih hipotezah in drugih sklepnih mislih.
Ključne besede: alternativne kazenske sankcije, alternativni način izvršitve kazni zapora, delo v splošno korist, hišni zapor, zapor ob koncu tedna, elektronski nadzor, primerjalno pravo, dileme v praksi.
Objavljeno v DKUM: 08.03.2017; Ogledov: 2330; Prenosov: 414
 Celotno besedilo (1,40 MB) |
3. Nadzor spolnih prestopnikov po prestani zaporni kazni : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko deloMaša Sever, 2014, diplomsko delo Opis: Spolni prestopniki so posamezniki, ki iz takšnih ali drugačnih razlogov posežejo v spolno nedotakljivost žrtve. Imajo različne lastnosti in preference, zato sem del diplomske naloge posvetila tudi razvrstitvi spolnih prestopnikov, pri čemer sem spoznala njihove lastnosti, razloge in način oziroma potek izvršitve spolnega delikta. Kot mi je uspelo preučiti, gre večinoma za posameznike, ki so imeli težko otroštvo, bili žrtve zlorab ali niso dosegli primerne seksualne zrelosti in so zato nevarni družbi. Zaradi ponovitvene nevarnosti njihovih dejanj sta nadzor nad spolnimi prestopniki po prestani zaporni kazni in rehabilitacija ključna dejavnika za večjo varnost družbe. V diplomskem delu sem se zato osredotočila na vrste in oblike nadzora spolnih prestopnikov, vpliv nadzora na njihovo rehabilitacijo in na zakonodajo s področja spolnih prestopnikov v Veliki Britaniji in Republiki Sloveniji. Primerjala in analizirala sem zakonodajo in ugotovila kar nekaj podobnosti in razlik. Spoznala sem novejšo tehnologijo, prednosti in slabosti GPS-nadzorovanja in poligrafiranja. Pri primerjanju držav sem ugotovila, da se v Sloveniji uporabljata bolj klasično nadzorovanje in javljanje v uradih državnega pregona, medtem ko v tujini tega skorajda ne uporabljajo več. Prišla sem tudi do spoznanja, da prestana zaporna kazen še ne pomeni, da ni več možnosti ponovitvenega dejanja. Poleg zaporne kazni je pred ponovno resocializacijo spolnega prestopnika v družbo treba zagotoviti še rehabilitacijo in nadzor nad njim. Nadzor je nujno potreben zaradi varnosti družbe in zaradi njih samih, saj družba tovrstnim prestopnikom nikoli ne oprosti dejanja in jih tudi zelo težko sprejme nazaj.
Ključne besede: spolni prestopniki, rehabilitacija, nadzor, elektronski nadzor, GPS, kaznovalna politika, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 28.10.2014; Ogledov: 2435; Prenosov: 239
Celotno besedilo (420,18 KB) |
4. Elektronski nadzor zapornikov : diplomsko delo univerzitetnega študijaAna Triller, 2014, diplomsko delo Opis: S pojavom novih oblik kriminalnega vedenja se na račun tehnoloških iznajdb pojavljajo nove oblike kazenskih sankcij. Eno izmed njih predstavlja elektronski nadzor zapornikov, ki storilcu omogoča prestajanje kazni v domačem okolju.
Glavne prednosti in cilji takšnega nadzora naj bi bili predvsem ohranitev družinskih vezi ter zaposlitve, ki bi prestopniku pomagale pri hitrejši reintegraciji nazaj v družbo, imel pa naj bi tudi vpliv na zmanjšanje stopnje povratništva. Zagovorniki elektronskega nadzora menijo, da ta predstavlja učinkovito alternativno obliko zaporne kazni za manjše prestopnike. V mnogih državah se dandanes srečujejo s problemi prezasedenosti zapornih zavodov. Posledično naj bi uvedba elektronskega nadzora državam pomagala pri razbremenitvi zaporniške populacije in hkrati prihranila državam veliko denarja, saj je njegovo izvajanje precej cenejše od zaporne kazni.
V prvem delu diplomske naloge bomo preučevali uspešnost elektronskega nadzora pri zasledovanju zastavljenih ciljev, nato pa bo sledila primerjava le-teh z namenom izvajanja zaporne kazni. Na podlagi izpeljanih ugotovitev bomo pretehtali možnost elektronskega nadzora kot alternativne oblike zaporne kazni. Tovrsten nadzor v slovenskem kazenskem pravu ni vpeljan, zato bomo učinkovitost takšnega kaznovanja ugotavljali na podlagi izkušenj tujih držav.
Slovenija se tako kot številne druge države v zadnjih letih spopada s problemom prezasedenosti zapornih zavodov, ki ga vsaj delno poskuša zmanjšati z izvajanjem alternativnih oblik zaporne kazni.
V bivši republiki Jugoslavije – Bosni in Hercegovini – so kazen elektronskega nadzora uvedli leta 2011. Glede na skupne korenine kaznovalne politike s Slovenijo bi bilo smiselno pretehtati možnost vpeljave takšnega nadzora v slovensko kazensko pravo. V drugem, empiričnem delu diplomske naloge bomo tako izvedli primerjalno študijo med študenti Fakultete za varnostne vede Univerze v Mariboru ter študenti Fakultete za kriminalistiko, kriminologijo in varnostne vede v Bosni in Hercegovini, kjer bomo ugotavljali poglede študentov na izvajanje elektronskega nadzora. Prav tako bomo naklonjenost do elektronskega nadzora in njegove uvedbe na slovensko območje odkrivali preko intervjujev s strokovnjakoma dr. Draganom Petrovcem in Božidarjem Petehom.
Ključne besede: elektronski nadzor, kazenske sankcije, zaporna kazen, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 05.09.2014; Ogledov: 1713; Prenosov: 217
Celotno besedilo (845,29 KB) |
5. |
6. |
