Search the digital library catalog

Abstract: Komunikacijske storitve OTT, ki se uporabljajo za komunikacijo in se navadno ponujajo preko aplikacij so doživele izjemen razvoj. Ker jih evropski zakonodajni sveženj na področju elektronskih komunikacij iz leta 2002 ni urejal, so mnogi v njih videli slepe potnike elektronskih komunikacijskih omrežij, ki konkurirajo tradicionalnim elektronskim komunikacijskim storitvam, kot so govorna telefonija in SMS sporočila. Kot plod tega je nastala Direktiva o Evropskem zakoniku o elektronskih komunikacijah, kot novelacija štirih direktiv na področju elektronskih komunikacij, katere eden od glavnih ciljev je bil normirati komunikacijske storitve OTT. Poleg Evropskega zakonika o elektronskih komunikacijah, ureja področje elektronskih komunikacij tudi Direktiva o zasebnosti in elektronskih komunikacijah, sprejeta v okviru evropskega zakonodajnega svežnja elektronskih komunikacij iz leta 2002 in normira obdelavo osebnih podatkov in varstvo zasebnosti na področju elektronskih komunikacij. Čeprav še vedno veljavna, predstavlja anahronizem ureditve, ki ne zajema komunikacijskih storitev OTT. Kot rešitev problema je nastal predlog Uredbe o zasebnosti in elektronskih komunikacijah, ki čaka na sprejetje. Magistrska naloga predstavlja problematiko opredelitve komunikacijskih storitev OTT z relevantno sodno prakso in njihovo trenutno ureditev v Direktivi o Evropskem zakoniku o elektronskih komunikacijah ter primerjavo ureditve med vrstami komunikacijskih storitev OTT in tradicionalnimi elektronskimi komunikacijskimi storitvami. Predstavljena je tudi trenutna ureditev varstva osebnih podatkov na področju elektronskih komunikacij z vidika komunikacijskih storitev OTT ter njihova bodoča ureditev v predlogu Uredbe o zasebnosti in elektronskih komunikacijah. V magistrski nalogi zaključujem, da vseh komunikacijskih storitev OTT ni moč metati v isti koš. Glede na ponujeno storitev se razlikuje tudi njihovo normiranje. Komunikacijske storitve OTT, ki se povezujejo v elektronska komunikacijska omrežja, so v večji meri izenačena s tradicionalnimi elektronskimi komunikacijskimi storitvami. Na drugi strani zadevajo komunikacijske storitve OTT, ki se ne povezujejo v omrežja, v grobem, zgolj določbe o varstvu končnih uporabnikov. Na področju varstva osebnih podatkov elektronskih komunikacij trenutno obstaja pravna praznina, saj večina komunikacijskih storitev OTT ni urejenih. Predlog Uredbe o zasebnosti in elektronskih komunikacijah v trenutni različici v skoraj vseh določbah izenačuje tradicionalne elektronske komunikacijske storitve in komunikacijske storitve OTT.
Keywords: komunikacijske storitve OTT, elektronske komunikacije, NB-ICS, NI-ICS, Direktiva (EU) 2018/1972 o Evropskem zakoniku o elektronskih komunikacijah, EECC, Direktiva 2002/58/ES o zasebnosti in elektronskih komunikacijah, Uredba o zasebnosti in elektronskih komunikacijah.
Published in DKUM: 22.09.2022; Views: 219; Downloads: 39
Full text (1,18 MB)

Abstract: V diplomskem delu obravnavam postopek ustanovitve radijskega programa in postopek spremembe njegovih podatkov. Ker sta predmet in bistvo naloge postopkovne narave, podrobno poznavanje radijske dejavnosti kot take na tem mestu morda niti ni nujno, a na začetku bralca vseeno seznanim z osnovnimi pojmi, ki jih je dobro razumeti, da lahko diplomski nalogi sledi. Nadaljujem s postopki, ki so potrebni za ustanovitev radijske postaje oziroma za izvajanje radijske dejavnosti. Prvi izmed njih je postopek za vpis medija v razvid. V tem delu sem izpostavil problematiko obveznosti sklenitve pogodb s kolektivnimi organizacijami za varstvo avtorske in sorodnih pravic ter jurisdikcijo naših sodišč. Postopek se nadaljuje s pridobitvijo dovoljenja za izvajanje radijske dejavnosti in odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc, pri čemer je posebnost ta, da se za opravo javnega razpisa ne uporabljajo določbe Zakona o splošnem upravnem postopku temveč pravila Zakona o elektronskih komunikacijah. Medij vpiše v razvid ministrstvo, pristojno za kulturo, dovoljenje in odločbo pa izda Agencija za pošto in elektronske komunikacije. Opis postopkov je precej formalen, v glavnem sem povzel določbe Zakona o medijih in Zakona o elektronskih komunikacijah ter ostalih predmetnih aktov, te določbe pa podkrepil z odločitvami sodišč ter mnenji nekaterih avtorjev. Ker pogosto prihaja do situacij, ko se podatki o že obstoječem mediju spremenijo, sem opisal postopek spremembe podatkov medija. Konkretno sem se odločil za postopek, ko se spremeni ime medija, in ga tudi ponazoril s praktičnimi primeri. Opozoril sem na sporne situacije, do katerih lahko ob spremembi pride, in glede tega podal tudi svoje mnenje. Pri pisanju diplomske naloge sem uporabil že znana dejstva, ki se nanašajo na to temo, ter uporabil mnenja in razlage drugih avtorjev. Uporabil sem različne vire (normativne pravne akte, poročila, dopise), literaturo (knjige, članke), spletne povezave ter sodno prakso. V besedilo sem na mestih, kjer se mi je zdelo smiselno, vstavil slike dokumentov, ki bodo bralcu omogočali lažje razumevanje in boljšo predstavo prebranega. Namen diplomskega dela je seznaniti bralca s področjem, ki vsaj med pravniki ni posebej razširjeno. Na fakultetah se ga večinoma ne obravnava, tudi kasneje pa je pravnikom velikokrat tuj, saj na prvi pogled morda res ni najbolj zanimivo. Ko pa se zavemo, kako povezani smo z njim (radiem), je vse drugo kot to. Zavedam se, da je to delo zgolj košček v mozaiku, a nekje je potrebno začeti. In kje drugje bi bilo primerneje kot na samem začetku?
Keywords: Radijska dejavnost, medij, vpis v razvid, dovoljenje, odločba, Agencija za pošto in elektronske komunikacije, kolektivne organizacije, Zakon o medijih, Zakon o elektronskih komunikacijah, Zakon o splošnem upravnem postopku.
Published in DKUM: 25.05.2012; Views: 2182; Downloads: 203
Full text (2,31 MB)