1. Energetska samooskrba na ravni podjetja : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programaMojca Kobale, 2022, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu smo obravnavali energetsko samooskrbo na ravni podjetja, in sicer s postavitvijo sončne elektrarne. Predstavili smo izgradnjo sončne elektrarne in vso problematiko, ki se ob tem pojavlja. Na podlagi podatkov podjetja na letni ravni, smo izračunali ali se investicija v sončno elektrarno izplača in v kolikih letih se povrne strošek investicije. Pri tem smo upoštevali dejavnike tveganja in jih primerno opisali. Za konec smo podali predloge in rešitve, ki težijo k trajnostni oskrbi z energijo.
Keywords: samooskrba, trajnostni razvoj, sončna elektrarna, izgradnja sončne elektrarne, sončna energija, oskrba z energijo
Published in DKUM: 11.01.2023; Views: 101; Downloads: 43
 Full text (2,29 MB) |
2. Napoved proizvodnje električne energije iz vetrnih elektrarn na podlagi vremenskih podatkov : diplomsko deloTilen Natek, 2022, undergraduate thesis Abstract: Najpomembnejša naloga naše generacije je ohraniti planet, da bodo naši zanamci dihali svež zrak, pili čisto vodo in živeli v normalni temperaturi. Pri tem bo eno ključnih vlog odigrala oskrba z električno energijo. Za čim večjo podnebno nevtralnost si močno prizadeva tudi Evropska unija (EU), saj v tako imenovani zeleni preboj vlaga veliko časa in denarja. Posledično obnovljivi viri energije (OVE) predstavljajo vedno večji delež naše oskrbe z električno energijo. Toda treba se je zavedati, da bolj ko se naša električna energija napaja iz vremensko odvisnih virov energije, kot sta veter in sonce, bolj niha delovanje električnega omrežja in večji pomen ima napovedovanje proizvodnje vetrne energije.
Keywords: Vetrna energija, vetrne elektrarne, hitrost vetra, realizirana proizvodnja električne energije, napovedovanje.
Published in DKUM: 02.11.2022; Views: 239; Downloads: 47
Full text (5,83 MB) |
3. Razvite jedrske elektrarne in potrebe bodočih trgov električne energije : diplomsko deloPatrik Glaser, 2022, undergraduate thesis Abstract: V diplomski nalogi bo predstavljena problematika razogljičenja družbe v prihodnosti. Sem štejemo vse predpisane ukrepe za zmanjšanje ogljičnega odtisa po svetu predvsem na področju pridobivanja električne energije. Pomembno vlogo v prihodnosti, kot tudi že danes, imajo jedrske elektrarne in napredni jedrski sistemi, ki v kombinaciji z obnovljivimi viri omogočajo prehod družbe k brezogljični družbi. Potrebe energetskega trga v prihodnosti bodo zahtevala stabilen, zanesljiv in hkrati tudi fleksibilen energetski sistem. Tukaj imajo ključno vlogo razvite jedrske elektrarne. Zaradi elektrifikacije družbe bo potreba po elektriki vse večja, kar predstavlja dodaten izziv. Za zagotavljanje zanesljivega in fleksibilnega energetskega omrežja v prihodnosti Slovenije je po raziskavah najboljši scenarij z upoštevanjem jedrske energije in obnovljivih virov energije.
Keywords: jedrske elektrarne, električna energija, razogličenje, obnovljivi viri
Published in DKUM: 06.07.2022; Views: 505; Downloads: 89
Full text (1,49 MB) |
4. Mednarodni standardi na jedrskem področju : pregled največjih jedrskih nesreč in kaj smo se iz njih naučiliEmil Žgajner, 2022, undergraduate thesis Abstract: Jedrska varnost je kompleksen pojem, ki predstavlja varnostni izziv po celem svetu. V
javnosti je dobil pojem največjo pozornost ob pojavu jedrskih nesreč. V zgodovini je bilo teh
kar nekaj in nekatere so pustile negativen pečat, o katerem je govora tudi danes. Najbolj
odmevne jedrske nesreče so se zgodile v Černobilu, Fukušimi-Daiči in na Otoku treh milj.
Poleg tega, da so jedrske nesreče pripomogle k temu, da ima jedrska energija negativen
prizvok, pa se je zaradi njih izboljševala jedrska varnost. Proces zagotavljanja varnosti na
jedrskem področju se nenehno nadgrajuje in predstavlja ključni element zaradi katerega se
države po svetu povezujejo in usklajujejo svojo zakonodajo z mednarodnimi standardi.
Mednarodni standardi predstavljajo rdečo nit na jedrskem področju in z njimi je usklajena
tudi zakonodaja Republike Slovenije. Slovenija uspešno sledi mednarodnim smernicam in
zagotavlja vse potrebno za uspešno zagotavljanje jedrske varnosti. To vključuje tudi
mednarodne konvencije na področju jedrske varnosti. Podpisnice teh konvencij so tudi
večinoma vse države članice EU. Ena izmed pomembnejših je Konvencija o jedrski varnosti,
ki zajema področje varnosti jedrskih elektrarn. Glavne organizacije, ki zagotavljajo
mednarodne standarde in zakonodajo na jedrskem področju so MAAE (Mednarodna
agencija za atomsko energijo), EURATOM (Evropska skupnost za atomsko energijo) in NEA
(Agencija za jedrsko energijo). Povpraševanje po jedrski energiji v svetu narašča, zato se bo
proizvajanje jedrske energije v prihodnosti še povečalo. Jedrska varnost bo dobila tako še
večji pomen, strokovnjaki na tem področju in mednarodne organizacije pa bodo podvržene
novim izzivom zagotavljanja le-te.
Keywords: diplomske naloge, jedrske elektrarne, nesreče, mednarodni predpisi, jedrska varnost
Published in DKUM: 25.03.2022; Views: 399; Downloads: 38
Full text (750,69 KB) |
5. Potencial uporabe hranilnikov energije z namenom doseganja samooskrbe z električno energijo iz sončnih elektrarnJan Lokar, 2021, master's thesis Abstract: Magistrsko delo obravnava uporabo hranilnikov energije za skladiščenje proizvedene energije iz sončnih elektrarn. V tem delu je analizirano obratovanje baterijskega hranilnika energije v kombinaciji s sončno elektrarno na podlagi realnih izmerjenih podatkov v obdobju dveh let. Analiziran je vpliv integracije baterijskega hranilnika energije na zagotavljanje samooskrbe z električno energijo. Narejena je tudi študija treh različnih primerov dimenzioniranja sistema. V prvem primeru je dimenzioniran sistem, ki zagotavlja popolno samooskrbo z električno energijo, v drugem primeru je dimenzioniran sistem, ki omogoča neodvisno obratovanje od omrežja, v tretjem primeru pa je dimenzioniran sistem, ki shranjuje višek proizvedene električne energije iz sončne elektrarne v obliki vodika. Opravljena je tudi ekonomska analiza obstoječega sistema sončne elektrarne in baterijskega hranilnika energije. Prav tako je narejena ekonomska analiza vseh treh študij dimenzioniranja sistema. Rezultat magistrskega dela dokazuje, da je možno dimenzionirati sisteme za popolno samooskrbo in neodvisno obratovanje od omrežja, vendar so ti sistemi predimenzionirani in so ekonomsko neupravičeni. Splošno gledano integracija hranilnikov energije negativno vpliva na ekonomsko upravičenost investicije, saj ne prinaša neposrednih finančnih koristi. Kazalci ekonomske upravičenosti investicije so pokazali, da se investicija v sisteme sončne elektrarne in hranilnike energije ne splača. Iz ekonomskega vidika so hranilniki vodika boljši za shranjevanje energije od baterijskih hranilnikov energije.
Keywords: samooskrba, sončne elektrarne, hranilniki energije, baterije
Published in DKUM: 03.12.2021; Views: 878; Downloads: 155
Full text (5,06 MB) |
6. Izkoriščanje vetrne energije pri energetski oskrbi v sloveniji in svetuPrimož Hedl, 2021, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo proučuje razvoj vetrne energije v Sloveniji in po svetu. Predstavi problematiko nizkih vrednosti inštaliranih moči in proizvodnje električne energije iz vetrnih elektrarn v Sloveniji. Primerjava je narejena z drugimi evropskimi državami, ki vlagajo ogromna sredstva v vetrno energijo in nas postavljajo na dno lestvice pri omenjenem viru proizvodnje električne energije. Diplomsko delo predstavi prvega investitorja in očeta prve vetrnice v Sloveniji ter vse težave, ki spremljajo realizacijo podobnega projekta. Skozi prikazane tabele in grafe, ki prikazujejo minule projekte in projekte v prihodnosti, v prihodnost ne moremo zreti optimistično, saj bo naš položaj, kar se tiče vetrne energije, dokler ne spremenimo zakonodaje in se približamo investitorjem, na repu EU. Prav tako v
diplomskem delu obravnavamo zaveze OVE s strani EU. V tabelah je razvidno, v katerih sektorjih cilj izpolnjujemo in v katerih ga še ne dosegamo. Glede na visoke zahteve, ki so bile v zavezi sprejete, bodo potrebna velika vlaganja in subvencije s strani države, da izpolnimo zastavljene cilje OVE, predvsem slediti optimističnemu cilju, da do konca leta 2030 vse države EU dosežejo vsaj 32-odstotni delež iz OVE v bruto končni rabi energije.
Keywords: električna energija, obnovljivi viri, vetrne elektrarne, proizvodnja električne energije, podporna shema
Published in DKUM: 01.12.2021; Views: 540; Downloads: 102
Full text (3,43 MB) |
7. Mala vetrna elektrarna z inovativnim generatorjem: Strategija razvoja in trženjeLev Mijoč, 2012, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu je predstavljena strategija razvoja male vetrne elektrarne z inovativnim generatorjem kot projekt na ključ.
V ta namen smo ovrednotili ekonomski in naravni (vetrni) potencial slovenskega ter evropskega trga za izgradnje malih vetrnih elektrarn, predstavili prednosti inovativnega generatorja v razvoju, izvedli analizo konkurenčnih vetrnih elektrarn v Sloveniji in tujini, pregledali zakonodajo, ki jo je potrebno upoštevati pri projektiranju in izgradnji manjših vetrnih elektrarn v Sloveniji, razčlenili projekte izgradnje za različna naročila izvedb in oblikovali kompleksnost izvedbe ter organizacijo inženiringa. Pripravili smo tudi načrt trženja in izvedli oceno ekonomske upravičenosti projekta za kupca ter za ponudnika vetrnih elektrarn.
Keywords: mala vetrna elektrarna, obnovljivi viri energije, inovativni generator, zelena energija, izkoriščanje vetra, izgradnja vetrne elektrarne, učinek strehe, energija vetra, projekt na ključ
Published in DKUM: 15.03.2021; Views: 664; Downloads: 65
Full text (4,84 MB) |
8. Vzpostavitev povezave med linearnim potenciometrom in simulacijskim programom z mikrokrmilnikom arduino za potrebe obratovanja modela elektroenergetskega sistema : diplomsko deloBenjamin Zlodej, 2020, undergraduate thesis Abstract: Elektroenergetski sistem je obsežen sistem elektroenergetskih elementov za proizvodnjo, transformacijo in prenos električne energije od elektrarn do končnih porabnikov. Model elektroenergetskega sistema Slovenije bomo predstavili na interaktivni maketi, ki je zasnovana z namenom, da širšemu občinstvu prikaže izgled in delovanje elektroenergetskega sistema. Maketa bo poleg vizualnega učinka imela še simulacijsko ozadje. Program za simulacijo proizvodnje električne energije bomo izdelali s pomočjo programskega okolja Matlab/Simulink, ki ga bomo prenesli na mikrokrmilnik Arduino, na katerega bodo povezani tudi drsni potenciometri za spremembo izhodne moči posamezne elektrarne. Na maketi EES FERI bo tako mogoče simulirati vodenje elektroenergetskega sistema, podobno kakor dejanski elektroenergetski sistem vodijo v republiškem centru za vodenje.
Keywords: električna energija, elektroenergetski sistem, mikrokrmilnik, maketa EES, elektrarne, proizvodnja električne energije, republiški center vodenja, Arduino, linearni potenciometer.
Published in DKUM: 04.11.2020; Views: 609; Downloads: 99
Full text (2,09 MB) |
9. Ozelenitev skladiščenja v podjetju talum d.d.Damjana Fačini, 2020, bachelor thesis/paper Abstract: Trajnostni razvoj je v podjetjih izrazito pomemben. Veliko podjetij se odloča za vključevanje trajnostnega vidika v vsakodnevno delovanje, saj učinkovito vpliva na stroške, ki jih imajo podjetja, ob tem pa lahko ta prihranijo finančna sredstva.
V diplomskem delu smo obravnavali možnost povečanja trajnostnega vidika v nabavnem skladišču. Obravnavano podjetje že ima pridobljen okolijski standard in želi nadgraditi trajnostni vidik z uporabo sončne elektrarne za samooskrbo, ki smo jo v okviru diplomskega dela tudi pripravili v okviru postavitve in izračunov. Podjetje bi z uporabo sončne elektrarne za samooskrbo privarčevalo na porabi električne energije v skladišču, pri čemer bi se investicija v sončno elektrarno povrnila v dvanajstih letih.
Keywords: trajnostni razvoj, skladiščenje, sončna elektrarna, načrtovanje sončne elektrarne za samooskrbo.
Published in DKUM: 17.08.2020; Views: 597; Downloads: 68
Full text (2,02 MB) |
10. Razvojni potencial umeščanja malih veternih elektrarn v urbanem okoljuKlavdija Ramšak, 2020, undergraduate thesis Abstract: Načrtovanje energetske prihodnosti se sooča s problemom razvoja pridobivanja električne energije iz obnovljivih virov in z umeščanjem tehnoloških objektov v urbani prostor. V diplomskem delu smo obravnavali razvojne možnosti postavitve malih vetrnih elektrarn v urbano okolje. Preverili smo, kakšni so njihovi vplivi v prostorskih ureditvah, kakšen je doprinos za trajnostni razvoj in kakšne so zakonodajne možnosti. Analizirali smo trenutno stanje umeščanja malih vetrnih elektrarn v Republiki Sloveniji in tujini ter z anketo preverili aspekte umestitve malih vetrnih elektrarn v urbano okolje z vidika družbene sprejemljivosti.
Keywords: obnovljivi viri energije, male vetrne elektrarne, trajnostni razvoj, urbano okolje
Published in DKUM: 01.07.2020; Views: 626; Downloads: 48
Full text (2,38 MB) |
