| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 7 / 7
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Vpliv temperature na izolacijo komponent industrijske konoplje
Andrej Zidarič, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo ugotavlja vpliv termične obdelave rastline pred ekstrakcijo in termične obdelave ekstrakta, na pretvorbo kanabidiolne kisline - CBDA v kanabidiol - CBD. Namen je bil določiti, katera od dveh metod dela, privede do kakovostnejšega produkta oziroma večjega deleža CBD. V sklopu diplomskega dela smo uporabili metodo ultrazvočne ekstrakcije z uporabo topila izopropanola. Ekstrakt se je pridobil iz zmlete posušene industrijske konoplje. Temperaturna dekarboksilacije kanabidiolne kisline je bila pri 130 °C. Dobljen produkt v obliki konopljinega ekstrakta se je analiziral z metodo HPLC-MS. Rezultati analiz povedo, da je proces dekarboksilacije kot zaključni proces priprave konopljinega ekstrakta primernejši. Segrevanje ekstrakta povzroči 16-krat večjo pretvorbo CBDA v CBD in tako 12 % višjo končno koncentracijo CBD. Z raziskavo smo dokazali, da je proces dekarboksilacije kot zaključni proces priprave konopljinega ekstrakta primernejši. Tako smo dobili produkt višje kakovosti.
Keywords: Industrijska konoplja, konopljin ekstrakt, ekstrakcija komponent, kanabinoidi, pretvorba CBDA v CBD, dekarboksilacija
Published: 09.10.2020; Views: 241; Downloads: 62
.pdf Full text (1,23 MB)

2.
Funkcionalizacija vlaken z naravnimi učinkovinami za medicinske aplikacije
Rosvita Pliberšek, 2020, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu je bila glavna tema - funkcionalizacija vlaken z naravnimi učinkovinami za medicinske aplikacije. Naravne učinkovine - razne rastline, zelišča, so že od nekdaj del medicine in zdravljenja in se uporabljajo tudi danes. Pravzaprav se uporabljajo vedno pogosteje, saj je bilo dokazano, da jih odlikujejo razne dobre lastnosti, kot so protimikrobnost, antioksidativnost itd., ki pripomorejo k zdravljenju ran ali drugim boleznim ter bolezenskim stanjem. Zato sem v tej diplomski nalogi izbrala nam znane naravne učinkovine, katerih lastnosti so več ali manj že raziskane. Med najbolj raziskano naravno učinkovino seveda spada hitozan, ki ga pridelujemo iz hitina, ter olje CBD in kapsule CBD oziroma glavna učinkovina le-tega, kanabinoid. Ostale uporabljene rastline, iz katerih pridobivamo naravno učinkovino v obliki olja ali ekstrakta, pa so še bile rožmarin, šentjanževka, timijan in ognjič. Te naravne učinkovine sem med seboj primerjala, glede na preizkušene metode za protimikrobnost in antioksidativnost. S pomočjo gravimetrične metode pa sem dokazovala samo funkcionalizacijo izbranih celuloznih vzorcev, in sicer koliko apreture se je nasploh navzelo ter kako je to vplivalo na naslednje pridobljene rezultate.
Keywords: naravne učinkovine, agensi, medicinske tekstilije, funkcionalizacija, vlakna, celuloza, celulozna vlakna, hitozanovi nanodelci, ekstrakt, olje
Published: 18.09.2020; Views: 237; Downloads: 32
.pdf Full text (602,28 KB)

3.
Funkcionalizacija polietilenskih folij s biopolimeri za razvoj aktivne embalaže
Mirna Pivac, 2019, master's thesis

Abstract: Vse večja zdravstvena in ekološka ozaveščenost ljudi je pripeljala do zmanjševanja uporabe aditivov in konzervansov v živilih. Zato se vse več uveljavlja aktivno in inteligentno pakiranje. Le-ta namreč ne zagotavlja le fizične zaščite, temveč omogoča daljši rok uporabe, varnost, kakovost in preprečuje možnost zunanje kontaminacije. V magistrski nalogi sem se ukvarjala z metodo za izboljšanje lastnosti polietilenske (PE) folije, primerne za uporabo v embalaži živil. Nanaša se na adsorpcijo dveh formulacij, in sicer formulacijo hitozana z ujetim ekstraktom grenivkinih pečk ter na formulacijo proliposomov z ujetim ekstraktom grenivkinih pečk, na površine PE folij. Metoda gravimetrije in infrardeče spektroskopije (FTIR) kažejo na uspešno vezavo obeh formulacij na folije. Poleg tega sta obe formulaciji zmanjšali prepustnost kisika in s tem zvišali barierne lastnosti folij. Prav tako se je stični kot, ki kaže na dobre protikondenčne lastnosti folije. Poleg navedenih uporabnih lastnosti kažejo funkcionalizirane folije protimikrobne in antioksidativne potenciale, vendar bi bilo za učinkovite inhibicije potrebno zvišat količino nanosa ali optimizirati tehnologije nanosa. S pomočjo SEM analize smo ugotovili, da gre za zelo neenakomeren nanos na površini folij, kar lahko vpliva na antioksidativni in protimikrobni potencial negativno in bi ga bilo možno izboljšat z kisikovo plazemsko aktivacijo. Prišla sem do zaključka, da metoda kaže dobro izhodišče za optimizacijo procesa, ki bi lahko kasneje izkazal tudi potencialno uporabo kot pakirni material v živilski industriji.
Keywords: aktivna embalaža, proliposomi, hitosan, ekstrakt grenivkinih pečk, funkcionalizacija PE
Published: 10.04.2019; Views: 496; Downloads: 90
.pdf Full text (1,72 MB)

4.
Ekstrakt rožmarina, kot inhibitor korozijskih procesov
Luka Romanić, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo preučili uporabo okolju prijaznega inhibitorja za protikorozijsko zaščito. Natančneje smo raziskali vpliv različnih koncentracij rožmarinovega ekstrakta v prahu, kot zelenega inhibitorja za korozijske procese in princip njegovega delovanja. Uporabljeni so bili vzorci nerjavnega jekla, ki smo jih pred potopitvijo v korodirni medij primerno obdelali. Površino kovine smo skrbno zbrusili z vodo brusnim papirjem različnih granulacij, jedkali, razmastili in očistili s pomočjo ultrazvočne kopeli. Kot korodirni medij smo uporabili močno koncentrirano vodno raztopino klorovodikove kisline. S potopitvami predhodno obdelanih vzorcev v osnovni korodirni medij smo z in brez dodatka rožmarinovega ekstrakta na osnovi gravimetrične metode izračunali korozijsko hitrost in inhibicijsko učinkovitost zelenega inhibitorja. Za lažjo obdelavo podatkov smo vse meritve spremembe mase pri potopitvah opravili pri sobni temperaturi in jih spremljali v različnih časovnih intervalih od 3, 5, 18 do 24 ur. Po opravljenih meritvah in izračunih smo s pomočjo mikroskopa ter infrardeče spektroskopije preučili videz, kot tudi sestavo adsorbiranega sloja na površini jekla. Uspešno smo zaščitili vzorce in upočasnili korozijsko hitrost. Dosegli smo celo več kot 98 % inhibicijsko učinkovitost, pri čemer smo ugotovili, da se ta z večanjem koncentracije inhibitorja veča. Glede na dobljene rezultate lahko trdimo, da je ekstrakt rožmarina dober inhibitor korozijskih procesov za nerjavno jeklo AISI 304 v kislem okolju medija razredčene klorovodikove kisline. Za potrditev hidrofobnega značaja nastalega filma na površini, bi bilo potrebno opraviti še meritve kontaktnega kota. Vsekakor pa so priporočene še podrobnejše raziskave, s katerimi bi bolje razumeli vpliv številnih drugih dejavnikov na afiniteto adsorpcije ter posledično na povečanje inhibicije.
Keywords: rožmarinov ekstrakt, korozija, nerjavno jeklo, gravimetrična metoda, učinkovitost inhibitorjev, spektrometrične analize
Published: 08.09.2016; Views: 1183; Downloads: 133
.pdf Full text (6,01 MB)

5.
Pilotna raziskava izluževanja Taninskega ekstrakta iz pravega kostanja (Castanea sativa mill.)
Blaž Železnik, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Namen našega dela je bil ugotoviti povezavo med količino dodanega NaOH v demineralizirano vodo za izluževanje in kvaliteto, ter količino ekstrakta. V demineralizirano vodo smo po preračunu dodajali po 1, 2,5 in 4 grame NaOH glede na količino suhega lesa, ki smo ga izluževali. Ugotovili smo, da kakovost in količina ekstrakta raste ob dodatku 1 grama vse do 2,5, kjer doseže vrh in nato spet pada proti 4 gramih NaOH.
Keywords: Tanin, ekstrakcija, izluževanje, kostanj, ekstrakt, Castanea sativa
Published: 18.03.2016; Views: 1089; Downloads: 39
.pdf Full text (1,38 MB)

6.
Test potencialne alelopatske sposobnosti čemaža (Allium ursinum L.)
Maja Menoni, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo obravnava temo alelopatskega učinkovanja čemaža (Allium ursinum) na kalitev semena vrtne kreše (Lepidium sativum) in okuženost čemaža z ličinko muhe Cheilosia fasciata. Ker večina avtorjev upošteva možnost, da naj bi bil čemaž potencialno alelopatski, smo s pomočjo bioloških testov poskušali prikazati vsebnost potencialno alelopatskih snovi v čemažu. S pomočjo vzorčenja smo dokazali, da liste čemaža zajeda ličinka muhe Cheilosia fasciata. Zanimalo nas je, ali imajo okuženi listi z ličinko muhe Cheilosia fasciata drugačen (slabši/boljši) alelopatski učinek kot zdravi listi. Ker se čemaž dobro vegetativno razmnožuje in tvori goste sestoje v gozdni podrasti, smo med seboj primerjali lastnosti rastlin in okuženost sredi takega gostega sestoja ter rastline iz skrajnega roba sestoja. Ves čas pojavljanja listov (sedem tednov) smo opazovali sestoj čemaža, beležili število rastlin, pri čemer smo za vsako rastlino zabeležili število vseh listov, število zdravih listov, število okuženih listov z ličinko muhe Cheilosia fasciata in ocenili površino okuženega dela lista. Tako smo lahko spremljali razvoj rastlin in spreminjanje okuženosti od razvoja prvega lista do propada večine listov. Preverili smo tudi, ali so čebulice čemaža okužene z ličinkami muhe Portevinia maculata, česar nismo potrdili. Spremljevalne okoljske meritve so obsegale meritve svetlobe, najbolj spremenljiv dejavnik od centra sestoja proti robu, in meritve globine opada, ki je v korelaciji pojavljanja ličink muh. Za namene preverjanja potencialne alelopatske sposobnosti smo izvedli biološke teste kalitve semen vrtne kreše v petrijevkah (Lepidium test). Opazovali smo učinke vodotopnih ekstraktov različnih koncentracij in učinke ekstraktov iz vzorcev tal (v sestoju čemaža in izven njega) na kalitev semen vrtne kreše. Zanimala sta nas kalivost ter razvoj kalice in njene korenine v primerjavi s kontrolnimi poskusi. Iz dobljenih rezultatov lahko spremljamo populacijske parametre v sestoju čemaža in hkrati tudi dinamiko listov od razvoja do propada. Razberemo lahko, da je število rastlin na vzorčno ploskev sčasoma naraščalo, naraščala sta tudi njihovo število listov in delež okuženih listov ter da se je večala površina okuženega dela lista. V gozdu je bilo več rastlin kot na njegovem robu. Rastline v podrasti so imele več listov, pri tem več okuženih listov, in površina okuženega dela lista je bila večja kot na gozdnem robu. S svetlobo ni bilo statistično značilnih korelacij s številom rastlin, številom vseh listov, številom okuženih listov, številom zdravih listov in s površino okuženega dela. Površina okuženega dela lista je naraščala z globino opada. Naši rezultati kažejo, da lahko predvidevamo, da je čemaž alelopatski. Vodni ekstrakti iz zdravih in okuženih listov čemaža so namreč zavirali in upočasnili kalitev semen vrtne kreše. Ekstrakti višjih koncentracij so imeli močnejši zaviralni učinek. Na sam razvoj kalic, ki so kalile v vodnih ekstraktih iz okuženih in zdravih listov čemaža, nismo zaznali statistično značilnega učinka. Prav tako se kalice, ki so rastle v različnih vzorcih tal, med seboj niso statistično razlikovale v svoji celotni dolžini, kot tudi ne v dolžini korenin.
Keywords: Čemaž, Allium ursinum, ontogenija lista, hebivorija, listni miner, Cheilosia fasciata, alelopatija, Lepidium test, vodni ekstrakt.
Published: 13.10.2015; Views: 1733; Downloads: 155
.pdf Full text (1,01 MB)

7.
EKSTRAKT RDEČEGA BORA IN UV PROPUSTNOST MATERIALOV
Jana Šerod, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomske naloge je bil določiti vpliv dodatka ekstrakta rdečega bora na UV prepustnost barvane bombažne tkanine in ugotoviti možnost sočasne izvedbe postopka barvanja in UV zaščitne obdelave. Barvali smo z reaktivnimi barvili po izčrpalnem postopku in pri tem uporabili različne koncentracije barvila ter različne količine UV absorberja rdečega bora. Vzorcem smo nato izmerili UV prepustnost in izračunali UZF, ter hkrati opazovali vpliv dodatka rdečega bora na barvne vrednosti. Preverili smo tudi obstojnost apreture na miljenje in pranje. Ugotovili smo, da ekstrakt rdečega bora poveča zaščito tekstilnega materiala pred UV sevanjem, vendar pa se ta po večkratnem postopku pranja pomembno zniža, a kljub temu še vedno zagotavlja dobro zaščito.
Keywords: Ekstrakt rdečega bora, UV propustnost, UV absorberji, barvanje, UPF
Published: 13.10.2011; Views: 1918; Downloads: 63
.pdf Full text (2,36 MB)

Search done in 0.18 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica