1. Globoko evtektična topila za učinkovito in trajnostno ekstrakcijo bioaktivnih učinkovin iz olupkov izbranih slovenskih sort jabolk : magistrsko deloNika Marija Murenc, 2025, master's thesis Abstract: Bioaktivne učinkovine so sekundarni metaboliti, ki jih najdemo v različnih rastlinskih vrstah, tudi v sadju. Zaradi svojih bioloških lastnosti imajo lahko različne zdravilne učinke za človeka, zato se priporoča njihovo uživanje. Vir teh učinkovin niso le užitni deli sadja, temveč tudi stranski proizvodi, ki nastanejo kot zavržki pri njegovi predelavi. Med najbolj pogosto gojeno sadje na svetu spada jabolko, ki ima zaradi svoje predelave v različne izdelke tudi veliko različnih stranskih proizvodov oz. odpadkov. V magistrskem delu smo določali sestavo olupkov različnih slovenskih sort jabolk, pri čemer smo za ekstrakcijo bioaktivnih učinkovin iz njih, uporabili različna ekstrakcijska topila. V želji, da se najpogosteje uporabljena konvencionalna organska topila nadomesti z zelenimi alternativami, smo kot ekstrakcijska topila uporabili pet različnih globoko evtektičnih topil, njihove ekstrakte pa smo primerjali z ekstrakti, pridobljenimi s 56 % etanolom. V globoko evtektičnih topilih smo kot akceptorja vodikovih vezi uporabili holin klorid ali mentol, kot donorje vodikovih vezi pa 1,2-propandiol, ocetno kislino, mlečno kislino in levulinsko kislino. V posameznih ekstraktih smo kvantificirali izbrane spojine in določali uspešnost posameznih topil, poleg tega pa smo določali tudi antioksidativno učinkovitost posameznih ekstraktov jabolčnih olupkov z različnimi antioksidativnimi testi (ABTS, FRAP, DPPH, TPC). Rezultati magistrskega dela so pokazali, da so globoko evtektična topila učinkovita in okolju prijazna alternativa etanolu pri ekstrakciji fenolnih spojin iz jabolčnih olupkov. Antioksidativni testi so potrdili, da ekstrakti, pridobljeni s takimi topili, pogosto dosegajo enako ali boljšo aktivnost kot etanolni ekstrakti.
Keywords: globoko evtektično topilo, ekstrakcija, bioaktivne učinkovine, antioksidanti, jabolčni olupki
Published in DKUM: 02.06.2025; Views: 0; Downloads: 10
 Full text (4,24 MB) |
2. Hidrotermična separacija vrednih spojin iz bele omele (Viscum album) : magistrsko deloAnej Pevec, 2025, master's thesis Abstract: V magistrskem delu je predstavljena učinkovitost hidrotermične ekstrakcije pri podkritičnih pogojih za separacijo vrednih spojin iz bele omele (Viscum album), ki, kot parazitska rastlina, predstavlja odpadno biomaso. Preučili smo vpliv procesnih parametrov: temperature (100, 125, 150 in 180 °C), razmerja med materialom in topilom (1:10 ter 1:5) in časa ekstrakcije (10, 30 in 60 minut) na izkoristek ekstrakcije, sestavo in aktivnost ekstrakta. Najvišji izkoristek ekstrakcije smo dosegli pri pogojih 150 °C, trajanju 60 minut in razmerju 1:10, kjer je znašal 46,73 %. Dokazali smo, da imajo vsi ekstrakti bele omele antioksidativno aktivnost. Najvišja antioksidativnst (34,32 %) je bila izmerjena pri ekstraktu pri razmerju 1:5, temperaturi 125 °C in času 60 minut. Ugotovili smo, da ima temperatura ključno vlogo pri ohranjanju protivnetne aktivnosti rastlinskih ekstraktov. Najvišjo protivnetno aktivnost so dosegli ekstrakti, pridobljeni pri 100 °C (od 77,79 % do 88,70 %), ne glede na razmerje med materialom in vodo, pri čemer je bila aktivnost stabilna tudi ob daljši ekstrakciji. Vsebnost celokupnih fenolov v ekstraktih je bila močno odvisna od temperature, časa ekstrakcije in razmerja material:voda. Pri razmerju 1:10 je bil najvišji izkoristek (4,1 mg GA/g) dosežen pri 150 °C in 60 minutah. Pri krajših časih in višjih temperaturah pa je bila vsebnost nižja zaradi možne toplotne degradacije. Vsebnost celokupnih flavonoidov v ekstraktih je bila močno odvisna od temperature in časa ekstrakcije. Pri razmerju 1:10 je bil najvišji izkoristek (3,4 mg QU/g) dosežen pri 150 °C po 60 minutah. Krajši časi pri višjih temperaturah so pokazali nižjo vsebnost (od do), kar nakazuje na možno toplotno degradacijo spojin. Določevali smo tudi antihiperglikemično aktivnost pri ekstraktih, ki so pri razmerju 1:5 pokazali visoko stopnjo aktivnosti. Najvišjo antihiperglikemično aktivnost smo dosegli pri razmerju 1:5, procesnimi pogoji 150 °C ter 60 min, in je znašala 81,81 %. S HPLC analizo smo ugotavljali prisotnost določenih fenolnih spojin v ekstraktih. Ugotovili smo prisotnost petih pomembnih fenolnih spojin (klorogenske kisline, kofeinske kisline, epikatehina, epigalokatehin galata in galne kisline) ter kofeina in prišli do zaključka, da je dvostopenjska ekstrakcija (kjer smo material predhodno obdelali s CO2) v tem primeru kazala manjšo prisotnost komponent, kar je kazalo na toplotno občutljivost fenolnih spojin. Z ekstrakcijo z nadkritičnim CO2 smo ekstrahirali proste maščobne kisline in olja. V ekstraktih smo zasledili palmitinsko kislino, linolejsko kislino, oleinsko kislino in druge. Ugotovili smo, da dvostopenjska ekstrakcija omogoča boljši izkoristek pri nadaljnji ekstrakciji s podkritično vodo, zlasti pri razmerju 1:10, kjer se kaže visoka protivnetna aktivnost. Kljub temu se pri višjih temperaturah in daljšem času učinkovitost zmanjša zaradi degradacije spojin. Pri razmerju 1:5 dvostopenjska metoda izboljša protivnetne, ne pa tudi antihiperglikemične aktivnosti ekstraktov.
Keywords: bela omela, ekstrakcija, podkritična voda, nadkritični CO2, bioaktivne komponente
Published in DKUM: 06.05.2025; Views: 0; Downloads: 22
Full text (3,10 MB) |
3. Optimizacija postopka hidrotermične razgradnje olupkov ananasa ( ananas comosus ) za pridobivanje sekundarnih surovin : magistrsko deloAna Marija Črešnar, 2025, master's thesis Abstract: Ananas je trajnica družine Bromeliaceae, katere plodove konzumirajo po vsem svetu. Velja za eksotično sadje prijetnega okusa in arome, ki se uživa samostojno ali pa se uporablja v različnih produktih. Vendar pa s predelavo ananasa pridelamo tudi velike količine odpadkov, od 25 do 35 % teže sadja, ki lahko povzročajo veliko obremenitev za okolje in onesnaženje.
Konvencionalne in nekonvencionalne ekstrakcije so se izkazale kot učinkovite metode za procesiranje odpadkov ananasa. Med nekonvencionalnimi ekstrakcijskimi tehnikami največ zanimanja vzbujajo hidrotermični postopki za procesiranje biomase, saj pri teh postopkih sočasno potekajo reakcije razgradnje odpadne biomase s podkritično vodo in separacijo razgradnih produktov. Podkritična voda se nanaša na tekočo vodo pri temperaturi in tlaku pod kritično točko (Tc = 374,15 ºC, Pc = 22,1 Mpa).
Glavni namen magistrske naloge je bil načrtovanje in optimizacija postopka izolacije vrednih spojin iz ananasovih olupkov z uporabo metode odzivinih površin z zasnovo Box-Behnkenovega načrtovanja. Hidrotermično razgradnjo olupkov ananasa smo izvedli pri različnih pogojih, kjer smo spreminjali tri parametre: temperaturo (180, 200, in 220 ºC), čas (15, 30 in 45 min) in razmerje topilo-material (10:1, 20:1 in 30:1 mL/g).
Ugotovili smo, da so optimalni pogoji za ekstrakcijo sladkorjev, derivatov sladkorjev, celokupnih ogljikovih hidratov in totalnih fenolov pri temperaturi: 200 ºC, času 30 min in razmerju topilo-material 20:1 mL/g. Največji vpliv na ekstrakcijo vrednih spojin s subkritično vodo imata temperatura in čas, saj se z višanjem temperature ekstrahira večja količina vrednih spojin. Večinoma smo v razgradnih produktih iz odpadnih olupkov ananasa, zaznali visoke vrednosti antioksidativne aktivnosti (od 54,5 do 78 %) ter vsebnosti fruktoze (od 15,10 do 18,20 mg/ g ekstrakta), glukoze (od 14,40 do 18,31 mg/ g ekstrakta) in totalnih fenolov (od 90,50 do 156,90 mg/ g ekstrakta).
Keywords: ekstrakcija s subkritično vodo, ananas (Ananas comosus), analiza razgradnih produktov, HPLC, antioksidativnost, derivati sladkorja
Published in DKUM: 03.03.2025; Views: 0; Downloads: 20
Full text (7,93 MB) |
4. Priprava vaniljevih ekstraktov in karakterizacija komponent : magistrsko deloMatej Keber, 2024, master's thesis Abstract: Vanilija je dragocena in redka tropska rastlina, ki uspeva samo na določenih pordročjih. Njeni plodovi za zorenje potrebujejo od 7 do 9 mesecev, nakar sledi še skoraj polletni postopek ''sušenja'' (angl. curing). Med sušenjem plodovi oziroma stroki razvijejo značilno aromo vanilije, ki je svetovno ena najbolj prepoznavnih in uporabljenih.
Zaradi same redkosti, dolgotrajnega procesa pridobivanja in obdelave, je cena vaniljevih strokov visoka. Temu primerno je za industrijo zelo pomembno optimizirati pogoje pridobivanja vaniljevega ekstrakta, ocenitev njegove kvalitete in tudi obstojnosti.
Pred uporabo vaniljevih strokov kot surovine, je potrebno preveriti njihovo kvaliteto oziroma sestavo, ki je zelo odvisna od geografskega področja rasti in obdelave. V ta namen smo določili optimalne pogoje ekstrakcije po Soxhletu in z ultrazvokom, s čimer smo pridobili laboratorijsko reprezentativne ekstrakte kot predoceno in kriterij sprejemljivosti za industrijski proces.
Za analizo pridobljenih ekstraktov, smo v nalogi razvili in validirali metodo tekočinske kromatografije. Z njo smo kvalitativno in kvantitativno spremljali ključne komponente vaniljevega ekstrakta (vanilin, p-hidroksibenzaldehid, p-hidroksibenzojska kislina in vanilinska kislina). Razvita metoda nudi hiter in kakovosten vpogled v sestavo vaniljevega ekstrakta.
Z metodo plinske kromatografije (HS-SPME) smo spremljali tudi hlapne komponente v vaniljevih strokih, s čimer dobimo vpogled predvsem v starost strokov. Slednje smo nadgradili z identifikacijo in primerjavo hlapnih komponent v svežih strokih in strokih, ki smo jih izpostavili neprimernim skladiščnim pogojem. Identificiranim komponentam smo dodali senzorični opis in stopnja vpliva na senzorični profil.
Za zaključek smo s tekočinsko kromatografijo spremljali tudi obstojnost pripravljenih vaniljevih ekstraktov pri različnih skladiščnih pogojih.
Keywords: vanilija, vanilin, Soxhletova ekstrakcija, ultrazvočna ekstrakcija, tekočinska kromatografija, HS-SPME.
Published in DKUM: 04.02.2025; Views: 0; Downloads: 26
Full text (5,05 MB) |
5. Izolacija biološko aktivnih komponent iz Betonica officinalis : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnjeUrška Dovnik, 2024, undergraduate thesis Abstract: Betonika (Betonica officinalis) ima zaradi svoje zdravilnosti široko paleto uporabe v zgodovini. Odločili smo se izolirati biološko aktivne komponente iz posušenih delov betonike in jih okarakterizirati. Pri tem smo uporabili dve različni ekstrakcijski metodi (maceracijo in UZ ekstrakcija) in topili etanol in voda ter njihove mešanice. Ugotavljali smo kako različne ekstrakcijske metode in topila vplivajo na izolacijo biološko aktivnih komponent iz betonike. Najvišje izkoristke ekstrakcij smo dosegli z vročo maceracijo (približno 14 %). Pridobljenim ekstraktom smo nato določili vsebnost totalnih fenolov, proantocianidinov in antioksidativni potencial. Totalne fenole smo določali s pomočjo Follin-Ciocalteu reagenta. Kot standardno raztopino smo uporabili galno kislino. Rezultate smo podali v mg GA na g ekstrakta oz. materiala. Vsebnost proantocianidinov v ekstraktih smo določili z uporabo Porter-Hrstich-Chantovo metode. Pri tem smo kot standard uporabili cianidin. Rezultate smo podali v mg PAC na g ekstrakta oz. materiala. Nenazadnje smo s pomočjo DPPH testa določili antioksidativni potencial izoliranih spojin. Rezultati analiz so pokazali, da betonika vsebuje od 1-13,4 mg GA/g materiala. Prisotnost proantocianidinov je med 0,09 in 0,77 mg PAC/g materiala. Test DPPH je pokazal, da antioksidativna aktivnost ekstraktov betonike niha med 16,7 % in 31%.
Keywords: ekstrakcija, betonika, totalni fenoli, proantocianidini, antioksidativnost
Published in DKUM: 02.12.2024; Views: 0; Downloads: 23
Full text (2,18 MB) |
6. Superkritična CO2 ekstrakcija eteričnih olj : diplomsko deloTadej Oprčkal, 2024, undergraduate thesis Abstract: V nalogi je obravnavan proces superkritične CO2 ekstrakcije, ki predstavlja mnogo prednosti v primerjavi s konvencionalnimi metodami. V delu so zbrani uporabljeni obratovalni parametri procesa za pridobivanje raznih ekstraktov iz prakse, na podlagi česar so bili izbrani obratovalni pogoji za analitični izračun elementov postrojenja, ki bo lahko služil za nadaljnjo možnost konstruiranja in sicer: maksimalni obratovalni tlak ekstrakcijske posode 350 bar, maksimalno temperaturo 60 °C, volumnom ekstrakcijske posode 5l in volumskim pretokom 50l/h.
Izračunane potrebne moči elementov postrojenja pa so: moč kondenzatorja 2814 W,
moč visokotlačne črpalke 384 W, ki omogoča dvig tlaka na 350 bar, moč grelca 793 W ter moč grelca v separatorju 2093 W.
Možnosti nadaljnjih študij je veliko, predvsem z iskanjem optimalnih parametrov procesa, preko eksperimentov, za pridobivanje točno določenih ekstraktov.
Keywords: ogljikov dioksid, ekstrakcija, superkritično stanje, eterično olje
Published in DKUM: 09.10.2024; Views: 0; Downloads: 33
Full text (2,96 MB) |
7. Napredni biološko aktivni transportni sistemi ekstraktov manga (Mangifera indica) za terapevtske aplikacije in vitro : doctoral dissertationNika Kučuk, 2024, doctoral dissertation Abstract: Doktorska disertacija je razdeljena na štiri dele, v katerih sta obravnavana študija biološke aktivnosti ekstraktov olupkov manga (MPE) ter optimiranje sinteznih metod transportnih sistemov (alginatne kroglice, liposomi in micelarne membrane mikrobnega izvora), vključno z njihovo funkcionalizacijo z MPE za različne terapevtske aplikacije (in vitro).
V prvem delu smo s pomočjo različnih ekstrakcijskih metod iz svežih in suhih olupkov manga pridobili MPE z visoko vsebnostjo totalnih fenolov, proantocianidinov, posameznih fenolnih spojin, proteinov in nekaterih encimov v aktivnih oblikah ter z visoko antioksidativno aktivnostjo. Nadalje smo potrdili protibakterijske lastnosti testiranih MPE na rast Gram-negativnih (Escherichia coli, Pseudomonas aeruginosa) ter Gram-pozitivnih bakterij (Bacillus cereus, Staphylococcus aureus). Z uporabo nizkocenovnega postopka sušenja olupkov manga na zraku smo ohranili biološko aktivnost MPE. Na vsebnost bioaktivnih spojin in biološko aktivnost pa sta vplivala tudi uporabljena ekstrakcijska metoda in topilo. Ultrazvočni etanolni MPE iz suhih olupkov je zagotovil dobro protibakterijsko in antioksidativno delovanje, zato smo ga v nadaljevanju vgradili v različne transportne sisteme.
V drugem delu smo MPE enkapsulirali v alginatne kroglice, proizvedene z metodo ionotropske gelacije. Sintetizirani napredni biološko aktivni sistem izkazuje dobro termično stabilnost s temperaturo degradacije nad 270 °C. Prav tako ni bilo prisotnih razpok na površini sintetiziranih liofiliziranih alginatnih kroglic. Alginatne kroglice so se izkazale kot odličen transportni sistem za enkapsuliran MPE zaradi stabilnosti pri kislih želodčnih pogojih in posledično doseganje tarčnega mesta (črevesje), kjer smo dosegli postopno sproščanje MPE, kar pomembno vpliva na uspešno absorpcijo v telesu. S protibakterijsko študijo smo dokazali pomemben inhibitorni učinek alginatnih kroglic z MPE na rast patogenih črevesnih bakterij E. coli in S. aureus.
V tretjem delu smo optimirali sintezo liposomov za uspešno enkapsulacijo MPE. Za formulacijo liposomov smo uporabili metodo hidracije tankega lipidnega filma z dodatkom 5 mm steklenih kroglic in 24-h stresanjem. Zelo stabilno in monodisperzno formulacijo liposomov z velikostjo delcev <300 nm smo dosegli z uporabo polarnega organskega topila etanola, z uporabo nepolarnih topil pa so najboljšo stabilnost izkazovali liposomi, proizvedeni s kloroformom. Uspešno smo enkapsulirali MPE v liposome in potrdili profil enakomernega sproščanja MPE, vključno z inhibitorno aktivnostjo na rast E. coli in S. aureus. Sintetizirani liposomi z enkapsuliranim MPE se med postopkom liofilizacije niso degradirali, prav tako so bili termično stabilni in ni bilo zaznati signifikantnih kemijskih interakcij med enkapsulirano bioaktivno spojino ter lipidi fosfolipidnega dvosloja.
V četrtem delu smo optimirali gojenje terapevtskih gob Ganoderma lucidum in Pleurotus ostreatus s submerzno kultivacijo za doseganje najvišjega prirasta in posledično najintenzivnejše tvorbe micelarnih membran s sposobnostjo visoke absorpcije vode. Sestava in pH rastnega medija sta imela ključen vpliv na tvorbo membran ter njihove karakteristike. Najustreznejši rastni pogoji so bili zagotovljeni pri bazičnem pH v mediju, ki je vseboval sladni ekstrakt za G. lucidum, in v mediju z dodatkom glukoze za P. ostreatus. Zaradi hidrofilne spodnje površine micelarnih membran so te izkazovale visoko sposobnost absorpcije vode, in sicer več kot 600 % za P. ostreatus in do 500 % za G. lucidum. Potrdili smo prisotnost širokega spektra funkcionalnih skupin, termično stabilnost s temperaturo degradacije nad 260 °C ter vlaknasto in porozno strukturo nastalih micelarnih membran. Micelarne membrane obeh gob smo nadalje uspešno funkcionalizirali z MPE ter dosegli enakomeren in postopen profil sproščanja MPE, vključno z uspešnim protibakterijskim delovanjem funkcionaliziranih membran na rast E. coli in S. aureus.
Keywords: mango, ekstrakcija, polifenolne spojine, protibakterijska aktivnost, transportni sistemi, alginatne kroglice, liposomi, micelarne membrane, funkcionalizacija, enkapsulacija, vgrajevanje, in vitro sproščanje, karakterizacija
Published in DKUM: 02.10.2024; Views: 0; Downloads: 56
Full text (13,98 MB) |
8. Sinteza funkcionaliziranih nanoceluloznih hibridov z ekstrakti avokada (Persea americana) s protibakterijskim delovanjem : doctoral dissertationKaja Kupnik, 2024, doctoral dissertation Abstract: Naraščajoč problem protimikrobne rezistence (AMR) zahteva iskanje novih, alternativnih ter varnih protimikrobnih sredstev, pridobljenih iz naravnih virov, ki bi z različnimi mehanizmi omogočili učinkovito zaviranje rasti mikroorganizmov.
V ta namen smo se v sklopu doktorske disertacije sprva osredotočili na pridobivanje protimikrobno učinkovitih ekstraktov iz koščic avokada (ASE), ki so neužitne ter jih tretiramo kot odpadno biomaso, po drugi strani pa predstavljajo bogat vir biološko aktivnih spojin. Ker ekstrakcijska metoda ter topilo izjemno vplivata na vsebnost ter encimsko, antioksidativno in protimikrobno aktivnost pridobljenih ASE, smo primerjali učinkovitost ultrazvočne (UE) ter Soxhlet (SE) ekstrakcije, z bolj zeleno in trajnostno naravnano ekstrakcijo s superkritičnimi fluidi (SFE). Visoke vsebnosti izbranih fenolnih spojin v ASE so pripomogle k dobremu antioksidativnemu ter protimikrobnemu potencialu testiranih ASE, ki so zavirali rast kar 13 od 15 testiranih mikroorganizmov z izjemno nizkimi vrednostmi minimalnih inhibitornih koncentracij (MIC). ASE, pridobljen s SFE, je izkazal najvišjo vsebnost totalnih fenolov in proteinov, vseboval je 12 od 14 izbranih fenolnih spojin. Vseboval je tudi vse proučevane encime z visoko aktivnostjo ter bil najbolj učinkovit pri zaviranju rasti testnih mikroorganizmov.
Za nadaljnjo uporabo ASE je pomembna tudi njihova inkorporacija v biokompatibilen, netoksičen ter mehansko primeren nosilec, ki omogoča nadzorovano in trajno sproščanje biološko aktivnih spojin. Nanoceluloza (NC) s svojimi lastnostmi predstavlja velik potencial kot funkcionalni nosilec, zato je v nadaljevanju doktorske disertacije predstavljena sinteza NC materialov in njenih hibridov s protibakterijskim delovanjem.
Z optimizacijo postopka biosinteze iz bakterij rodu Komagataeibacter smo pripravili bakterijsko nanocelulozo (BNC) v obliki membran in kroglic ter proučili njihovo morfologijo ter kemijsko sestavo. Ugotovljeno je bilo, da tako izbor bakterijskega seva kot pogoji gojenja pomembno vplivajo na produktivnost, obliko, lastnosti in kakovost BNC. K. xylinus predstavlja sev bakterij, ki zagotavljajo hitro (3 dni) in visoko produktivnost (do 518,4 g/L) kristalinične (80,56 %) BNC v obliki membran in kroglic.
Sledila je priprava funkcionaliziranih nanoceluloznih hibridov z ASE za namene protibakterijskega delovanja in možne uporabe sintetiziranih hibridov kot oblog pri celjenju ran. V ta namen so bili ASE inkorporirani v dva različna tipa NC materialov, BNC in nanofibrilirano celulozo (CNF). Proučevana je bila njihova morfologija, kemijska sestava ter sproščanje ASE iz NC nosilcev. Izvedli smo tudi študijo protibakterijske učinkovitost nanoceluloznih hibridov z ASE proti Escherichia coli in Staphylococcus aureus, bakterijama povezanima s kožnimi boleznimi in AMR. Določitev hidrodinamične velikosti delcev, zeta potenciala ter indeksa polidisperznosti ASE je omogočila dodatno razlago možnih mehanizmov protibakterijske aktivnosti.
Biohibrid BNC, modificirana z ASE, je izkazala odlično bakteriostatično in baktericidno aktivnost, s sposobnostjo adsorpcije visokih koncentracij ASE (do 72,89 mg na kroglico in do 46,61 mg na 1 cm2 membrane). Biohibridi BNC/ASE predstavljajo sinergistični sistem, v katerem BNC zagotavlja ustrezen desorpcijski kinetični profil, da omogoči sproščanje protibakterijskih učinkovin ASE. Prav tako pa visoka stopnja nabrekanja in lastnost zadrževanja vode izkazujeta primernost biohibridov za različne aplikacije povezane z regenerativno medicino kože in celjenjem ran.
CNF, modificirana z ASE (do 14,2 mg na 1 cm2 filma), je prav tako izkazala izjemne protibakterijske lastnosti (do 100 % redukcija z log R do 5,64), primerljive s CNF filmi, modificiranimi z antibiotikom klindamicinom (do 100 % redukcija z log R do 6,50). Študija kinetike sproščanja ASE je prikazala odzivnost CNF filmov na različna pH okolja (pH 7,4 in 5,5), kar izkazuje dodaten potencial ter možen pozitiven učinek pri celjenju ran.
Keywords: avokado, ekstrakcija, nanoceluloza, protimikrobna aktivnost, dostava zdravil
Published in DKUM: 30.09.2024; Views: 0; Downloads: 46
Full text (5,28 MB) |
9. Določanje sledov benzo(a)pirena v vodi s plinsko kromatografijo z masno spektrometrijo : magistrsko deloAnja Štrakl, 2024, master's thesis Abstract: Policiklični aromatski ogljikovodiki (PAO) so močno lipofilne organske komponente, ki so vseprisotne v okolju in v zadnjih letih vzbujajo veliko pozornost zaradi svoje rakotvornosti. Nastajajo med nepopolnim izgorevanjem organskih snovi, tudi med pripravo živil in pri kajenju. Vedno jih najdemo kot mešanico posameznih komponent. V vodi so, zaradi nizke vodotopnosti in velike afinitete do trdnih delcev, njihove koncentracije zelo nizke. Prisotnost PAO v vodah tako kaže na onesnaženje.
Namen magistrske naloge je bil kvantitativno določiti benzo(a)piren v vzorcih površinskih vod na zelo nizkih koncentracijskih nivojih. Uredba o stanju površinskih voda določa okoljski standard kakovosti za benzo(a)piren, ki znaša 0,05 ng/L, kar zahteva uporabo občutljivih instrumentalnih analiznih tehnik.
Vsebnost benzo(a)pirena v vodi smo določili z uporabo optimizirane analizne metode, ki temelji na že uporabljeni in validirani metodi. Uporabili smo ekstrakcijo tekoče-tekoče z diklorometanom v lijih ločnikih. Po ekstrakciji smo ločeni organski fazi dodali brezvodni natrijev sulfat in ustrezne raztopine standardov ter jo skoncentrirali na željeni volumen. V tako pripravljenih vzorcih smo benzo(a)piren določili s tehniko plinske kromatografije z masno selektivnim detektorjem (GC/MSD). Kromatograme smo posneli z metodo izbranih ionov (SIM – selected ion monitoring). Za kvantitativno določitev smo uporabili mešano raztopino šestnajstnih internih standardov.
Rezultati so pokazali, da je optimizirana analizna metoda primerna za zanesljivo določanje sledov benzo(a)pirena v vodi, saj so bili izkoristki pri določanju ponovljivi in znotraj predpisanega kriterija. Ugotovili smo prisotnost vpliva matrice oz. osnove vzorca, saj so bili izkoristki v topilu previsoki. Zato smo pripravili umeritveno krivuljo v matrici vode, kjer smo zadostili kriterijem (izkoristki so bili od 70 % do 110 %).
Keywords: policiklični aromatski ogljikovodiki, benzo(a)piren, plinska kromatografija, masni spektrometer, ekstrakcija tekoče-tekoče
Published in DKUM: 26.09.2024; Views: 0; Downloads: 15
Full text (4,16 MB) |
10. Proizvodnja ADH iz Saccharomyces cerevisiae gojene na kompleksnem gojišču : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnjeAndrej Pajtler, 2024, undergraduate thesis Abstract: Namen diplomskega dela je bil proučiti vpliv različnih parametrov, kot so temperatura, pH in sestava rastnega medija na rast Saccharomyces cerevisiae, gojene na kompleksnem gojišču in vpliv parametrov na izražanje alkohol dehidrogenaze (ADH), celokupnih proteinov in njihovega antioksidativnega potenciala. V prvem delu smo optimirali temperaturo rasti kvasovke (28 °C in 30 °C) z namenom pridobitve ADH z visoko aktivnostjo. Ugotovili smo, da je bila aktivnost ADH višja v primeru, ko smo kvasovko gojili pri 28 °C. Nadalje smo optimirali sestavo rastnega medija ter sestavo medija (rastni medij ali različni pufri) v katerem smo izvedli razbitje celičnih sten kvasovke za pridobitev ADH. Primerjali smo rezultate gojenja v klasičnem rastnem mediju za kvasovke, ki vsebuje 10 g/L glukoze, z rezultati gojenja v rastnem mediju, kjer je bila glukoza zamenjana z različnimi količinami trsnega sladkorja v koncentracijah 5 g/L, 10 g/L ter 15 g/L. Prav tako smo primerjali učinkovitost homogenizacije v rastnem mediju, v 0,05 M pirofosfatnem pufru s pH 8,8 ter v 0,05 M natrijevem citratnem pufru s pH 4,8. Optimalne pogoje smo dosegli pri gojenju S. cerevisiae v rastnem mediju z 10 g/L trsnega sladkorja ter homogenizaciji kvasnih celic v 0,05 M natrijevem citratnem pufru pri pH 4,8.
Izvedli smo tudi študijo vpliva pH rastnega medija na celokupno pridobljeno koncentracijo proteinov in ADH z visoko aktivnostjo iz celic kvasovk . Naprej smo kvasovko gojili v rastnem mediju pri pH = 6,6, nato pa smo s pomočjo kislin oz. baz uravnali pH rastnega medija na pH 6,0 ter pH 7,0. Ugotovili smo, da sta tako aktivnost ADH kot tudi celokupna vsebnost proteinov najvišji, kadar je bila fermentacija izvedena v mediju pri pH = 6,61, medtem ko je bila aktivnost ADH najnižja pri gojenju v mediju s pH 7,0.
Keywords: S. cerevisiae, ADH, encimi, ekstrakcija, homogenizacija, optimizacija, antioksidativnost
Published in DKUM: 20.09.2024; Views: 0; Downloads: 35
Full text (1,71 MB) |
