21. HIDROGEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI POREČJA GRADAŠČICE IN MOŽNOSTI UPORABE EKOREMEDIACIJ ZA VAROVANJE PRED POPLAVAMIMaja Renko, 2010, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu so v prvem delu predstavljene hidrogeografske značilnosti porečja Gradaščice, ki so v drugem delu nadgrajene z možnostmi uporabe ekoremediacij za varovanje pred poplavami.Predstavljene so naravnogeografske in družbenogeografske značilnosti porečja, ki so pomemben dejavnik na celotnem poplavnem območju Gradaščice. Posebno poglavje je namenjeno krajinskim, ekosistemskim in ekološkim značilnostim porečja, saj so ekoremediacije sonaravni način upravljanja z vodami, zato je pomembno, da se predhodno seznanimo tudi s temi značilnostmi, ker ekoremediacijski ukrepi pomembno vplivajo tudi na ta aspekt naravnega okolja.Osrednje delo diplomske naloge predstavljajo ekoremediacijski ukrepi v porečju Gradaščice. Leta 2003 so na Ministrstvu za okolje, prostor in energijo podali pobudo za izdelavo načrta za poplavno varnost jugozahodnega dela Ljubljane. V njem so predvideli gradnjo suhih zadrževalnikov, kar je močno vzburilo prebivalce celotne polhograjske in horjulske doline. Naloga diplomske naloge je tako prikazati, da zadrževalniki niso nujno potrebni in da lahko na sonaravni način že v povirnem delu zadržimo manjše in večje količine poplavnih voda. Ekoremediacije so tako ekološko sprejemljivejša ureditev, ki hkrati zmanjšujejo nevarnost hudourniških poplav.
Ključne besede: polhograjska dolina, Gradaščica, krajinski park, suhi zadrževalnik, ekoremediacije, poplavna varnost
Objavljeno v DKUM: 12.01.2011; Ogledov: 2510; Prenosov: 346
 Celotno besedilo (11,97 MB) |
22. UČILNICA V NARAVI NA OBMOČJU TURNIŠČA – EKOREMEDIACIJEAlbina Kukovec, 2010, diplomsko delo Opis: Učilnica v naravi je pomembna oblika poučevanja v današnjih šolah. Učenci in dijaki tako z lastnim delom v naravi na praktičnih primerih spoznavajo pojave in procese.
V diplomskem delu je predstavljeno območje, kjer se lahko izvede učilnica v naravi. To je območje Turnišča pri Ptuju. Predstavila sem naravnogeografske značilnosti območja ter izpostavila vsebine, kot so vodovje, prst in rastlinstvo. Na območju najdemo naravne ekosisteme, kot sta potok in gozd, ter umetne ekosisteme, kot so park in ribnik. V skladu z možnostmi sem izdelala primer učilnice v naravi, ki temelji na naravnih procesih za zaščito in obnovo okolja, torej na ekoremediacijah (ERM). Učilnica v naravi je primerna za zadnjo triado osnovne šole in za srednje šole. Učenci in dijaki tako z različnimi metodami preučujejo naravne in umetne elemente v naravi in si oblikujejo vrednote varovanja okolja.
Diplomsko delo vsebuje opis postopkov za izvajanje terenskega dela v učilnici v naravi, kjer so prav tako izpostavljeni vodovje, prst in rastlinstvo. Glede na izbiro območja Turnišče pri Ptuju so postopki prirejeni in popravljeni tako, da je njihovo izvajanje lažje. Diploma je nastala na osnovi uporabe metodologije za učilnico v naravi.
Ugotovila sem, da so vsebine iz ERM geografske vsebine, ki bi jih morali poznati pri preventivnem in kurativnem varstvu okolja. Njihovo spoznavanje je najlažje na terenu. V Sloveniji je mnogo območij, ki so s svojimi pokrajinskimi elementi primerna za le-to. Eno od takih območij je tudi Turnišče pri Ptuju.
Ključne besede: narava, ekoremediacije (ERM), geografija, terensko delo, Dravsko polje, Turnišče pri Ptuju
Objavljeno v DKUM: 12.10.2010; Ogledov: 2934; Prenosov: 338
Celotno besedilo (41,88 MB) |
23. Geografske vsebine za terensko raziskovanje na ekoremediacijskem poligonu v ModražahJerneja Križan, 2010, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu je bil predstavljen novo nastali Izobraževalni ekoremediacijski poligon v Modražah pri Poljčanah. Poligon ekoremediacij predstavlja izjemno ohranjeno območje v naravi, kjer med pestrimi naravnimi in antropogenimi ekosistemi spoznamo delovanje narave. Namen diplomskega dela je bil predstaviti poligon in pripraviti vrsto izobraževalnih raziskovalnih nalog, ki jih bodo lahko šole uporabile pri eni izmed terenskih oblik dela na poligonu. Glavno vodilo pri izbiri in sestavi nalog je bil inovativni način in ekosistemski pristop, saj so naloge zasnovane s poudarkom na obravnavanju narave kot celote. Težavnost in izvedbo nalog je možno prilagoditi na ustrezno težavnostno stopnjo. V diplomi je predstavljen tudi način sonaravnega upravljanja in vzdrževanja narave, ki smo ga uporabili pri zasnovi nalog. Postopek izbire in priprave nalog je bil izveden na način, da smo iz že uveljavljenih geografskih metod dela izbrali nekaj takšnih, ki smo jih nato povezali v vsebinsko dopolnjujoče sklope nalog po principih sonaravnosti in celosti. Tako je v celotnem diplomskem delu za vsak posamezen ekosistem na voljo nekaj konkretnih idej, kot na primer, kartiranje tipov gozdov, merjenje debeline prsti, upravljanje z gozdovi po načelih trajnostnega razvoja, za njegovo geografsko preučevanje in raziskovanje, ki pa vendarle temeljijo na učnem načrtu in so dejansko uporabne in lahke za izvedbo.
Ključne besede: Ekoremediacije, izobraževalni poligon, Modraže, ekosistem, inovativnost, celostni pristop,
Objavljeno v DKUM: 13.07.2010; Ogledov: 2841; Prenosov: 358
Celotno besedilo (2,77 MB) |
24. Trajnostna poplavna varnost v porečju Selške Sore z ekoremediacijamiDoroteja Kociper, 2009, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu je predstavljeno poplavno ogroženo porečje Selške Sore, kjer so se v
zadnjih 19-ih letih zvrstile že štiri katastrofalne poplave. Zadnje, najbolj uničujoče so bile
leta 2007. Nadaljnje klimatske spremembe in človekovi posegi v naravo bodo pogostost in
učinek poplav še povečali. Zato je že danes potrebno razmišljati o zagotavljanju sonaravne
in trajnostne poplavne varnosti, ki bo omogočala varno bivanje s poplavami.
Tako smo predstavili naravnogeografske in družbenogeografske značilnosti porečja, ki
igrajo pomembno vlogo na poplavnem območju Selške Sore. Predvideli smo trajnostno
poplavno varnost na primeru pritoka Selške Sore, Luše. Uporaba ekoremediacij (ERM) za
poplavno varnost zagotavlja ekološko sprejemljivejše ureditve, naravnejše stanje vodnega
okolja in hkrati zmanjšuje nevarnost pred hudourniškimi poplavami.
Menimo, da bi s trajnostnimi in celovitimi pristopi v porečju bistveno zmanjšali učinke
visokih voda. Danes je stanje ravno nasprotno, zaradi regulacij in ureditev v sami strugi in
ne v porečju, Selška Sora s pritoki močno poplavlja.
Ključne besede: ekoremediacije, trajnostni razvoj, poplavna varnost, Selška Sora, Luša
Objavljeno v DKUM: 13.08.2009; Ogledov: 2813; Prenosov: 349
Celotno besedilo (44,86 MB) |
25. Značilnosti kanaliziranih vodotokov v Spodnji Savinjski dolini na primeru potoka TrnavicaAnja Zahrastnik, 2009, diplomsko delo Opis: Ker je človek v preteklosti zaradi svojih potreb preveč spreminjal vodne ekosisteme, se je le-tem porušilo njihovo naravno ravnovesje. Tudi v Spodnji Savinjski dolini je večina vodotokov antropogeno spremenjenih. Njihova struga je kanalizirana, uravnana, kar se kaže v zmanjševanju samočistilnih sposobnosti vodotokov in biotske pestrosti ter izgubi prvotne biotske podobe degradiranega območja. Ponovna vzpostavitev naravnega ravnovesja vodotokov bo potrebna, saj je voda strateška dobrina in jo bomo morali bolj varovati. Kot primer kanaliziranih vodotokov, je v diplomskem delu predstavljen potok Trnavica. S pomočjo terenskega dela je bilo ugotovljeno, da je potok reguliran, onesnažen zaradi točkovnega (odplake) in netočkovnega (kmetijstvo) onesnaževanja, poleg tega pa vodo izkoriščajo za namakanje kmetijskih površin s čimer se znižajo poletni nizki pretoki. Na podlagi terenskega dela in meritev kemijskih lastnosti vode potoka Trnavica, je bilo ugotovljeno, da je njeno kemijsko stanje slabo. Kot možnost ponovne oživitve potoka Trnavica so v diplomskem delu predstavljene revitalizacije, saj omogočajo z razgibanjem rečnega dna obogatitev vode s kisikom, obogatijo floro in favno, kar poveča biološko aktivnost in zadržijo vodo tam, kjer je potrebno in s tem zmanjšajo nevarnost poplav.
Z njimi se lahko doseže dobro ekološko stanje potoka Trnavica. Ekoremediacijske tehnike so ena izmed možnosti prilagoditve vodnih ekosistemov na podnebne spremembe.
Na takšen način bi Trnavica spet oživela, pokrajina ob njej pa bi dobila dodatni pomen.
Ključne besede: fizična geografija, ekosistem, kanaliziran vodotok, ekoremediacije, revitalizacija, potok Trnavica, Spodnja Savinjska dolina, Slovenija.
Objavljeno v DKUM: 13.08.2009; Ogledov: 3285; Prenosov: 406
Celotno besedilo (8,37 MB) |
