Search the digital library catalog

Abstract: Šrilanška gospodarska kriza, ki je nastala zaradi številnih dejavnikov, od gospodarskih do političnih, je zelo prizadela gospodarstvo in prebivalce države. Posledice krize so se izrazile v povečanju brezposelnosti, zmanjšanju kupne moči in življenjskega standarda ter povečanju revščine, ki jih je še dodatno poslabšala visoka inflacija in pomanjkanje osnovnih dobrin. Zaradi pomanjkanja literature o tej temi v slovenskem jeziku smo se odločili problem raziskati in s tem dopolniti obstoječo literaturo. V diplomskem delu smo najprej teoretično predstavili pojma negotovosti in revščine, nato pa se osredotočili na značilnosti šrilanškega gospodarstva ter vzroke in posledice krize. V empiričnem delu smo raziskali vpliv krize na gospodarske in socialne kazalnike ter vsakdanje življenje prebivalcev. Rezultati so pokazali, da je kriza vplivala na povečanje negotovosti in revščine, pri čemer so bile najbolj prizadete manj razvite regije. Na podlagi ugotovitev smo oblikovali priporočila za oblikovalce politik, ki lahko pomagajo izboljšati gospodarsko stabilnost in socialno blaginjo Šrilanke.
Keywords: ekonomski kazalniki, gospodarska kriza, negotovost, revščina, šrilanka
Published in DKUM: 24.10.2025; Views: 0; Downloads: 8
Full text (887,16 KB)

Abstract: V doktorski disertaciji analiziramo težave integracije priseljencev v Mariboru na podlagi kvalitativnih podatkov, zbranih skozi antropološko terensko delo opazovanja z delno udeležbo in polstrukturiranih intervjujev med različnimi skupinami priseljencev, in sicer oseb s statusom mednarodne zaščite, ekonomskih in ljubezenskih priseljencev med letoma 2015 ter 2025. Na podlagi zbranih podatkov je bila opravljena kritična analiza najpomembnejših področij integracije priseljencev v Mariboru z emskega zornega kota samih priseljencev. Takšna analiza lahko predstavlja uporabno osnovo za razumevanje položaja priseljencev v Mariboru in za oblikovanje učinkovitih rešitev težav njihove integracije. Kljub različnim osebnim zgodovinam, družbam, iz katerih prihajajo, različnim razlogom za migracijo so vsi opisali več enakih težav, ki ovirajo njihovo uspešno integracijo. Poročali so o težavah pri učenju slovenskega jezika – zaradi njegove zahtevnosti, neustrezne organizacije tečajev, nekateri učitelji se ne zavedajo, da je učenje jezika tudi učenje kulture in družbe. Kot eno največjih težav izpostavljajo, da jezika ne morejo vaditi v vsakdanjem življenju, delno, ker so brezposelni, izolirani v stanovanjih, delno, ker nimajo slovenskih prijateljev, hkrati pa ne obstajajo organizirane priložnosti za druženje s Slovenci. Jezikovne ovire povezujejo z ekonomskim vključevanjem in z zaposlitvijo, ki je težko dosegljiva ali dosegljiva le za nizkokvalificirana dela, pogosto negotova. Tisti, ki so zaposleni, opravljajo dela, ki niso skladna z njihovo izobrazbo, s kvalifikacijami. Poročajo, da je zaposlitev najpogosteje mogoča le preko neformalnih zvez. Poročajo o delu na črno, različnih oblikah prekarizacije. Zaposlitev razumejo kot prostor, kjer lahko poleg finančne neodvisnosti vzpostavijo socialna omrežja in razvijajo funkcionalno znanje slovenskega jezika. Povezava med delom in jezikom je izpostavljena kot zelo pomembna: priseljenci praviloma zaradi slabega znanja jezika niso dobili službe, hkrati službo razumejo kot pomembno priložnost za učenje jezika. Kot osrednjo težavo izpostavljajo težavno vzpostavljanje socialnih mrež z lokalnim prebivalstvom, kar vidijo kot ključno za delovanje v družbi in za dostop do informacij. Vse udeleženke raziskave razen ene v svoji mreži nimajo slovenskih prijateljev, udeleženci jih imajo. Vsi so opisali Slovence kot vljudne, a zadržane, hladne. Socialne odnose imajo z drugimi priseljenci, zlasti s tistimi iz lastne države. O resnih težavah poročajo tudi pri dostopu do informacij, ki so nujne za organizacijo vsakdanjega življenja v Sloveniji. Te informacije jim niso dostopne v angleškem ali maternem jeziku, ne v formalnih institucijah, kjer morajo urejati postopke v zvezi s svojim statusom. Pogosto uslužbenci z njimi ne znajo komunicirati v angleščini. Nujne informacije pridobijo od drugih priseljencev, kar lahko vodi do dezinformacij. Osebam z mednarodno zaščito so vir pomoči nevladne organizacije, področje ni dolgoročno sistemsko urejeno. Poročali so tudi o diskriminaciji in različnih oblikah rasizma. Diskriminacijo povezujejo z nezmožnostjo pridobitve zaposlitve in z diskriminacijo v socialnih odnosih. Poročali so tako o biološkem kot o kulturnem rasizmu. Kulturni rasizem je povezan z nezadostnim znanjem slovenskega jezika, kar so doživeli v formalnih institucijah. Pri biološkem rasizmu pa se jih Slovenci izogibajo zaradi barve kože, las ipd. Rezultati raziskave so pokazali, da obstaja več odprtih in zapletenih težav integracije priseljencev v Mariboru. Integracijo sami razumejo kot vključevanje, prilagajanje ob ohranjanju svoje kulture in izvorne identitete, ki jima dodajajo nove elemente slovenske kulture. V praksi pogosto doživljajo diskriminacijo in pritisk po asimilaciji. Psihološko stanje sodelujočih kaže na neuspešnost integracije. Vsi poročajo o depresiji in drugih oblikah psihičnega trpljenja zaradi socialne izključenosti in segregacije, nekateri tudi o dolgotrajnih in hudih psihičnih stiskah.
Keywords: socialno-kulturna antropologija, integracija, osebe z mednarodno zaščito, ljubezenski priseljenci, ekonomski priseljenci
Published in DKUM: 25.07.2025; Views: 0; Downloads: 84
Full text (5,29 MB)

Abstract: Iz leta v leto se pomen turizma na mednarodni in nacionalni ravni krepi,tako v deležu BDP, zaposlenosti, izvoza in naložb. Eden najpomembnejših omejitvenih dejavnikov turističnih zmogljivosti države so nastanitvene zmogljivosti, kar v mednarodnem hotelirstvu običajno merimo s številom hotelskih sob (USALI). Soba je tudi uveljavljena kategorija za merjenje uspešnosti poslovanja na osnovi denarnih in nedenarnih mer. Prispevek analizira dosežke hotelirstva v Sloveniji med leti 2008 in 2017 iz podatkov SURS in Ajpes na osnovi izbranih denarnih in nedenarnih kazalnikov uspešnosti na zaposlenega in na sobo. Iz rezultatov je razvidno, da število nočitev in čistih prihodkov od prodaje ne narašča sorazmerno glede na zaposlenega in glede na sobo. Prav tako vrednost kazalnikov uspešnosti poslovanja dosega v povprečju večjo rast glede na zaposlenega, kot glede na sobo. Iz raziskave sklepamo, da je zahtevnejšemu gostu potrebno ponuditi več vsebin, ki zahtevajo drugačna znanja zaposlenih, več vlaganj v nadstandardne produkte, ki bodo generirali višjo dodano vrednost tako na zaposlenega, kot na poslovni učinek – sobo.
Keywords: turizem, hotelirstvo, ekonomski pomen, merjenje uspešnosti poslovanja, denarne mere, nedenarne mere, Slovenija
Published in DKUM: 29.01.2024; Views: 317; Downloads: 31
Full text (30,97 MB)
This document has many files! More...

Abstract: Magistrsko delo obravnava primerjavo različnih sistemov conskega hlajenja stanovanja. Najprej je izračunana hladilna obremenitev stanovanja z več temperaturnimi conami, tako ročno kot s programom KI Energija. Za tem so opisane različne vrste conskega hlajenja in izvedena je primerjava različnih vrst hladilnih naprav. Izbrana je adsorpcijska toplotna črpalka v povezavi s kanalnim sistemom hlajenja. Preračunana je velikost kanalnega sistema hlajenja, potrebna moč adsorpcijske toplotne črpalke in velikost drugih potrebnih komponent za delovanje sistema. V zaključku je izračunana investicija v kanalni sistem z adsorpcijsko toplotno črpalko in primerjana z investicijo v kanalni sistem s kompresorsko toplotno črpalko.
Keywords: consko hlajenje stanovanja, adsorpcijska toplotna črpalka, kanalno hlajenje, sončni kolektorji, ekonomski izračun investicije
Published in DKUM: 15.01.2024; Views: 401; Downloads: 35
Full text (3,05 MB)

Abstract: V magistrskem delu analiziramo vpliv dohodkovne neenakosti na kakovost življenja ljudi. Dohodkovna neenakost pomeni razliko v porazdelitvi dohodka v določeni družbi. V zadnjih letih se je pojavilo vedno več zanimanja za preučevanje vpliva dohodkovne neenakosti na različne družbeno-ekonomske dejavnike. V magistrskem delu proučujemo povezavo med dohodkovno neenakostjo z različnimi družbeno-ekonomskimi dejavniki, ki predstavljajo gradnike kakovosti življenja za razvite države sveta. Dohodkovna neenakost je pomembna tako v razvitih državah kot v državah v razvoju, vendar iz različnih razlogov. V razvitih državah predstavlja znak statusa, med tem ko je v državah v razvoju povezana z zadovoljenjem osnovnih življenjskih potreb, zato ju ne bi bilo smiselno obravnavati hkrati. Sklepno spoznanje raziskave je, da je v razvitih državah, kjer je dohodkovna neenakost višja, prisotno več družbeno-ekonomskih problemov. Višja dohodkovna neenakost je pozitivno povezana z višjimi stopnjami slabega počutja, duševnega zdravja, debelosti, kriminala, uživanja prepovedanih drog, nezaupljivosti in števila zapornikov. Prav tako je uspešnost izobraževalnega sistema slabša v državah z visoko dohodkovno neenakostjo, ljudje delajo več in težje prehajajo po družbeni lestvici navzgor. Prebivalci držav z nižjo dohodkovno neenakostjo so v povprečju bolj pripravljeni pomagati drugim, se bolje spopadajo s krizami in bolje skrbijo za okolje. V nasprotju s prepričanjem mnogih, dohodkovna neenakost negativno vpliva na večino prebivalstva, ne samo na revne. Poznavanje dohodkovne neenakosti nam lahko pomaga pri pomembnih odločitvah, kot so odločitve glede migracije, odločitve glede izbire trga, kamor bomo prodajali izdelke, pogajanje za boljšo plačo ipd. Hkrati se lahko od drugih držav kaj naučimo in prenesemo znanje iz tujine v domačo državo.
Keywords: dohodkovna neenakost, družbeno-ekonomski dejavniki, globalizacija, kakovost življenja, revščina, socialni gradient.
Published in DKUM: 01.12.2022; Views: 778; Downloads: 158
Full text (1,70 MB)