| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 17
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
PROCES UVEDBE SKUPNE EVROPSKE VALUTE V REPUBLIKI MAKEDONIJI
Nikola Naumovski, 2016, diplomsko delo

Opis: Proces uvedbe skupne evropske valute oziroma vstop v Evropsko ekonomsko in monetarno unijo (EMU) predstavlja za posamezno državo pomembno stopnjo v procesu gospodarske konvergence z Evropsko unijo (EU). Pred vstopom v EMU mora država izpolniti določena družbeno-gospodarska merila, ki ji omogočajo opustiti svojo neodvisno denarno politiko kot sredstvo ohranjanja gospodarske stabilnosti oziroma zunanjega in notranjega ravnovesja. Zmožnost države, da ohranja gospodarsko stabilnost brez potrebe po neodvisni denarni politiki, se lahko vrednoti s pomočjo normativnih in teoretičnih meril, ki so predstavljena v ekonomski literaturi. Normativna merila, ki jih zajemajo maastrichtski konvergenčni kriteriji, predstavljajo nujni pogoj za sprejetje skupne evropske valute; če jih država pristopnica ne izpolni, ne sme vstopiti v EMU. Po drugi strani pa teoretična merila, ki jih zajema teorija optimalnega valutnega območja, sicer ne zahtevajo formalne izpolnitve, a še posebej dobro dopolnjujejo pričujočo analizo, saj širijo razumevanja obravnavanega problema. V pričujočem diplomskem delu smo na podlagi nizov kriterijev ovrednotili pripravljenost, da bo Republika Makedonija za vstop v EMU, pri čemer moramo opozoriti, da analiza temelji na predpostavki, da bo Republika Makedonija sčasoma postala članica Evropske unije – v letu 2016 je namreč še vedno država kandidatka. Analiza stopnje nominalne konvergence – po merilih stabilnosti cen in deviznega tečaja, nizke stopnje dolgoročnih obrestnih mer in fiskalne discipline – sicer kaže, da Republika Makedonija uspešno izpolnjuje številne maastrichtske konvergenčne kriterije, vendar pomembni izzivi ostajajo. Rast produktivnosti v izvoznem sektorju ob hitrejši rasti nemenjalnih cen lahko namreš prispeva k povečanju inflacijskih pritiskov. Prav tako lahko nadaljnja liberalizacija kapitalskega trga zmanjša že tako nizko raven monetarne avtonomije države in posledično vodi do višje variabilnosti deviznega tečaja. Vendar bo v tem primeru višja stopnja integracije kapitalskega trga vodila v znižanje dolgoročnih obrestnih mer, ki so trenutno občutno višje od tistih v EU. In nenazadnje, čeprav je bil javni dolg ohranjen na zmerni ravni, lahko nedavno povečanje proračunske porabe ogrozi dolgoročno vzdržnost javnega dolga Republike Makedonije. Po analizi realne konvergence sodeč je Republika Makedonija v zgodnjih fazah, saj je njen bruto domači proizvod na prebivalca trikrat nižji v primerjavi z Evropsko unijo. V nadaljnji analizi smo preverili naslednja merila teorije optimalnega valutnega območja: i) stopnja trgovinske povezanosti (velikost in odprtost gospodarstva, diverzifikacija izvoza in uvoza), ii) stopnja simetričnosti poslovnih ciklov (korelacija BDP) med Evropsko unijo in Republiko Makedonijo, in iii) nemonetarni mehanizmi prilagajanja (plačna in cenovna fleksibilnost, mobilnost delovne sile in kapitala). Izidi analize kažejo, da so med gospodarstvi Republike Makedonije in Evropske unije še vedno izrazite razlike, zaradi katerih ne tvorita optimalnega valutnega območja, čeprav je raven trgovinske povezanosti med njima visoka. Predvsem gre izpostaviti izrazito razliko v sogibanju BDP obeh gospodarskih enot, kar nakazuje, da utegnejo imeti gospodarski šoki asimetrično naravo. Do enakih zaključkov pridemo tudi, če upoštevamo strukturo BDP. Nemonetarni mehanizmi prilagajanja so zato toliko bolj potrebni za ohranitev notranjega in zunanjega ravnotežja v makedonskem gospodarstvu. A naš pregled kaže, da so nedovolj operativni. Podroben pogled namreč odkriva togost cen in plač ter nizko stopnjo mobilnosti z izjemo zunanje mobilnosti delovne sile, ki je služila kot temeljni nemonetarni mehanizem prilagajanja. Skratna, Republika Makedonija se mora soočiti s pomembnimi izzivi in sprejeti ustrezne ukrepe, da bo izpolnila tako maastrichtske kriterije kot merila optimalnega valutnega območja ter tako zagotovila uspešno uvedbo skupne evropske valute.
Ključne besede: Republika Makedonija, vstop v Evropsko unijo, monetarna integracija, maastrichtski konvergenčni kriteriji, optimalno valutno območje, Evropska ekonomska in monetarna unija, režimi deviznih tečajev, uvedba skupne evropske valute.
Objavljeno: 03.06.2016; Ogledov: 899; Prenosov: 101
.pdf Celotno besedilo (1,22 MB)

2.
VPLIV VSTOPA HRVAŠKE V EVROPSKO UNIJO NA LOGISTIČNE PROCESE PODJETJA X
Alen Brkić, 2013, diplomsko delo

Opis: V prvem delu so predstavljeni teoretični vidiki logistike in logističnih procesov. Pomembnost logistike v globalnem svetu in vpliv različnih vej logistike na ekonomski sistem. Bolj podrobno sta predstavljena makro in mikro vidik logistike. Predstavljena je Evropska unija kot ekonomska integracija, vzroki za nastanek, posledice za nacionalna gospodarstva, ki so vključena v to ekonomsko integracijo in gospodarske značilnosti, ki jih značilne za Evropsko unijo. V drugem delu diplomski seminar predstavlja podjetje X, ki se ukvarja predvsem s proizvodnjo malih gospodinjskih aparatov, logistične procese v podjetju in nekatere postopke poslovanja. V zadnjem delu je predstavljen ugotovljen vidik vpliva vstopa Hrvaške v Evropsko unijo in s tem določene spremembe pri načinu poslovanja in logističnih procesov s to južno sosedo za podjetje X.
Ključne besede: logistika, Evropska unija, logistični procesi, ekonomska integracija, nabava
Objavljeno: 05.11.2013; Ogledov: 1092; Prenosov: 68
.pdf Celotno besedilo (1004,22 KB)

3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
EKONOMSKI ODNOSI MED EU IN AFRIŠKIMI EKONOMSKIMI INTEGRACIJAMI
Matjaž Lašič, 2011, diplomsko delo

Opis: Ekonomsko sodelovanje med Afriko in Evropo, sega v obdobje kolonializma, a je takrat bil odnos neenakopraven, saj je bila Afrika zaradi svojih bogastev izkoriščana in si še do danes ni opomogla. Komaj leta 1963 je s podpisom prve konvencije Yaounde Afrika postala bolj enakopravna. S tem sporazumom ji je bila tudi dodeljena finančna pomoč za razvoj in razne ugodnosti pri trgovanju. Afrika se počasi, a vztrajno razvija za kar gre veliko zaslug pripisati prav ekonomskim integracijam, ki bodo ključnega pomena tudi v prihodnje in bo od njihovega razvoja odvisen tudi razvoj Afrike. Pomembno je, da se denarna pomoč, ki jo Afrika prejema investira v najbolj pomembne sektorje gospodarstva (npr. izgradnja primerne infrastrukture, ki bi tudi privabila tuje investicije; telekomunikacijska in informacijska tehnologija). Evropska unija je za Afriko najpomembnejši trgovinski partner saj kar eno tretjino vsega izvoza, izvozi v države EU in tudi eno tretjino vsega uvozi iz držav EU. Zdi se mi pomembno, da bi Afrika morala več vlagati tudi v izobraževanje, saj kot pravi pregovor: „Daj človeku ribo in jedel bo en dan, nauči ga loviti ribe in jedel bo celo življenje.“
Ključne besede: Evropska unija, Afrika, Slovenija, ekonomska integracija, mednarodna menjava, revščina, ekonomski sporazumi
Objavljeno: 26.01.2012; Ogledov: 1499; Prenosov: 121
.pdf Celotno besedilo (679,98 KB)

10.
KRATKOROČNI NAPOVEDNI MODEL AKTIVNOSTI GOSPODARSTEV EVRO OBMOČJA Z UPORABO REGRESIJE FAKTORJEV MULTIRESOLUCIJSKIH KOMPONENT GLAVNIH EKONOMSKIH INDIKATORJEV
Vesna Dizdarević, 2011, doktorska disertacija

Opis: Temeljni prispevek doktorske disertacije je kratkoročni napovedni model gospodarske aktivnosti v evro območju z uporabo regresije faktorjev multiresolucijskih komponent glavnih ekonomskih indikatorjev. Napovedovanje makroekonomskih agregatov evro območja je relativno novo področje ekonometrijskega udejstvovanja, obstoječi modeli pa v glavnem temeljijo na metodah časovnih vrst in analizi njihovih komponent v časovni domeni (Marcellino, Stock, Watson 2003). Posplošitev teh modelov predstavlja multiresolucijska analiza, ki omogoča razstavitev makroekonomske časovne vrste v komponente z visokimi in nizkimi frekvencami. Pokazati je mogoče, da uporaba multiresolucijske analize v ekonomskem modeliranju občutno izboljša kvaliteto ekonomskih modelov v smislu njihovega prilagajanja podatkom ter njihove napovedne moči (Voljčak 2000). Šele v zadnjih letih se je v ekonometriji uveljavila ideja o uporabi dinamičnih faktorjev kot latentnih spremenljivk v regresiji napovednih ekonometričnih modelov (Peña, Poncela 2004, Forni, Hallin, Lippi, Reichlin 2004). Združitev metode multiresolucijske analize in metode dinamičnih faktorjev kot latentnih spremenljivk pri konstrukciji kratkoročnega napovednega modela gospodarske aktivnosti v evro območju, tako predstavlja nov pristop k modeliranju oziroma napovedovanju makroekonomskih agregatov evro območja. Do kratkoročnega napovednega modela gospodarske aktivnosti v evro območju smo s pričujočo metodo prišli v nekaj korakih: 1. najprej smo časovne vrste izbranih ekonomskih indikatorjev razstavili v komponente z različnimi frekvencami z multiresolucijsko analizo; 2. dobljene frekvenčne komponente smo s pomočjo faktorske analize zreducirali na nekaj faktorjev oziroma latentnih spremenljivk, ki vsebujejo večino informacije originalnih ekonomskih indikatorjev; 3. te faktorje frekvenčnih komponent smo uporabili za konstrukcijo in oceno ekonometričnih modelov izbrane spremenljivke gospodarske aktivnosti v evro območju; 4. ocenjene ekonometrične modele frekvenčnih komponent smo nato uporabili za napoved frekvenčnih komponent istega nivoja spremenljivke gospodarske aktivnosti v evro območju; 5. nazadnje smo napoved spremenljivke gospodarske aktivnosti v evro območju dobili s sintezo napovedi frekvenčnih komponent te spremenljivke. Za namen ilustracije izgradnje, delovanja in uporabe kratkoročnega napovednega modela, predstavljenega v doktorski disertaciji, smo se odločili, da za endogeno spremenljivko oziroma njene multiresolucijske komponente izberemo spremenljivko stopenj rasti bruto dodane vrednosti evro območja. Rezultati naše empirične preveritve so naslednji: vrednosti napovedi stopenj rasti bruto dodane vrednosti evro območja so torej za 2010/I –1.6 %, za 2010/II –5.3 %, za 2010/III –2.2 % in za 2010/IV +5.1 %. Pri tem je potrebno poudariti, da so napovedi za časovni horizont t+i narejene na podlagi informacij do vključno časovnega trenutka t, v našem primeru torej do vključno četrtega četrtletja 2009. Pri tej vrsti napovedi je, kot je znano iz teorije vodečih indikatorjev (Dua 2004), bolj kot sama absolutna vrednost napovedi morda pomembnejša oblika dinamike napovednega pojava oziroma njegove točke obratov. Seveda je pri praktični uporabi modela nadvse pomembno, da takoj, ko so na razpolago nove informacije o izbranih ekonomskih indikatorjih za naslednje četrtletje, model preocenimo z vključenimi novimi podatki, ter ponovno naredimo napovedi za vse štiri horizonte. Le tako lahko v danem trenutku model izrazi svojo napovedno moč. S stohastično simulacijo smo preverili enačbo ekonometričnega modela MR komponent stopenj rasti bruto vrednosti evro območja za ves napovedni časovni horizont od enega do štirih četrtletij. Za to smo uporabili Monte Carlo simulacijo neznanih napak modela ter naredili 1000 ponovitev ter izračunali povprečje in standardno napako. Meje napak so praktično v vseh primerih dovolj blizu povprečnim vrednostim, kar pomeni, da simulirane stohastične napovedi MR komponent stopenj ras
Ključne besede: ekonomska integracija, ekonomska konvergenca, Evropska unija, območje evra, ekonomsko modeliranje
Objavljeno: 08.07.2011; Ogledov: 2980; Prenosov: 167
.pdf Celotno besedilo (5,63 MB)

Iskanje izvedeno v 0.14 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici