Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Dolgoročne investicije imajo pomemben vpliv na uspešno poslovanje podjetja, zato je ključnega pomena, da se investicijske odločitve v podjetju temeljito presojajo in ocenjujejo. Diplomsko delo presoja upravičenost investicijskega projekta izgradnje razdeljene male fotovoltaične elektrarne na strehi objekta podravskega podjetja. Investicijski projekt smo presojali s finančno analizo in kazalniki neto sedanje vrednosti, notranje stopnje donosa, indeksa donosnosti in dobe povračila, ki so bili izračunani na podlagi investicijskih izdatkov, stroškov obratovanja in vzdrževanja ter pričakovanih koristi, ki zajemajo prihranke pri stroških električne energije in prihodke od prodaje viškov električne energije. V ekonomski analizi, ki temelji na finančnem denarnem toku, smo ovrednotili še zunanje učinke oziroma eksternalije, tj. zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. S pomočjo izbranih pristopov in meril vrednotenja smo ugotovili, da je investicija v sončno elektrarno sprejemljiva. Podjetje je želelo z investicijo v obnovljive vire energije okrepiti svoj poslovni položaj kot družbeno odgovorno podjetje, saj ne nosi odgovornosti le kot pomembno podravsko podjetje, ampak skrbi, da ima njihovo delovanje čim boljši vpliv na širšo družbo in čim manjši vpliv na naravno okolje. Sončna elektrarna, namenjena samooskrbi podjetja z električno energijo, predstavlja neposreden prispevek k zelenemu prehodu v nizkoogljično družbo.
Ključne besede: investicijski projekt, sončna elektrarna, presoja, finančna in ekonomska analiza, upravičenost investicije
Objavljeno v DKUM: 13.10.2023; Ogledov: 458; Prenosov: 121
Celotno besedilo (1,37 MB)

Opis: Pred vami je študijsko gradivo, v osnovi namenjeno študentom Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru in drugi zainteresirani javnosti. Skripta je primerna predvsem kot dopolnilno študijsko gradivo na področjih agrarne ekonomike in živinoreje. Rezultati, predstavljeni v tej skripti, so rezultat Pilotnega projekta Tehnološka in ekonomska analiza uporabe nastilja iz odprašene in rezane slame pri vzreji različnih vrst živali. Namen projekta je bil testirati in uvesti alternativo obstoječim praksam, ki se trenutno uporabljajo pri (globokem) nastilju pri vzreji različnih vrst domačih živali, in s tem vpeljati novo (do zdaj še dokaj neznano) tehnologijo pri proizvodnji in reji domačih živali, ki bi imela pozitivne učinke tako na tehnologijo reje živali kot tudi na ekonomiko proizvodnje. Znano je, da pri živinorejskih in mešanih kmetijskih gospodarstvih strošek nastilja vpliva na ekonomske kazalnike in tako tudi na njihovo konkurenčnost – zato je smiselno iskati alternativne materiale, ki se pojavljajo kot stranski proizvod poljedelske proizvodnje, s tem pa razviti tudi morebitno novo poslovno idejo za kmetijska gospodarstva. V mislih imamo nastilj iz slame, ki je rezana, odprašena in različnih struktur (novi tehnološki pristop pridobivanja nastilja). Takšen nastilj smo v projektu testirali pri reji pitovnih piščancev, konjev in prašičev v okviru poskusov na več kmetijskih gospodarstvih in ga primerjali z drugimi vrstami nastilja, ki jih trenutno uporabljajo kmetijska gospodarstva. Rezultati so pokazali prednosti, slabosti, pomanjkljivosti in priložnosti uporabe rezane in odprašene slame kot alternativnega nastilja pri različnih vrstah rejnih živali. Ocene in priporočila smo iz rezultatov podali na podlagi uporabnosti (vzdržljivost nastilja, etoloških vplivov na živali, okoljski vidik) in ekonomičnosti uporabe tega nastilja. Problem, ki ga je obravnaval pilotni projekt, izhaja iz predpostavke, da je raba stranskih proizvodov na kmetiji (v tem primeru slame) omejena. Namen projekta je bil analizirati dvig dodane vrednosti rabe slame kot stranskega produkta kmetijske proizvodnje. Za zdaj se slama v večini primerov uporablja kot neobdelan proizvod. Njena obdelava pomeni še nadaljnji prispevek k dodani vrednosti in izboljšanju karakteristik (kot so vpojnost, boljša kakovost hlevskega gnoja, dvig vrednosti obdelanega proizvoda). Z novo tehnologijo obdelave slame smo vplivali na finančne kazalnike poslovanja kmetij, kar dalje vpliva še na mnoge druge agrarnoekonomske in socialne dejavnike na podeželju.
Ključne besede: nastilj, ekonomska analiza, reja, proizvodnja, domače živali
Objavljeno v DKUM: 30.06.2023; Ogledov: 515; Prenosov: 40
Celotno besedilo (3,44 MB)

Opis: Formalin je pomembna kemikalija, ki se proizvaja v velikih količinah, njegova proizvodnja pa je energetsko zahteven proces. Zmanjšanje porabe energije procesa bi prispevalo tako k ekonomskim prihrankom kot tudi k zmanjšanim okoljskim vplivom in bi omogočilo bolj trajnostno proizvodnjo formalina kot vmesnega ali končnega produkta. Cilj magistrskega dela je izboljšanje trajnosti proizvodnega procesa formalina preko reformiranja metana z analizo energetskega, ekonomskega in okoljskega vidika. Na simuliran proces je bila uvedena toplotna integracija, ki je bila izvedena s pomočjo uščipne metode in matematičnega programiranja, kjer smo uporabili pretovorjevalni optimizacijski model. Za izvedbo toplotne integracije smo uporabili sekvenčni pristopom, pri čemer smo najprej minimirali stroške pogonskih sredstev, nato smo minimirali število toplotnih prenosnikov ter nazadnje sintetizirali omrežje toplotnih prenosnikov. Za procesa pred in po toplotni integraciji smo izvedli ekonomsko analizo na osnovi investicijskih in obratovalnih stroškov, kjer smo uporabili faktorsko metodo. Izvedena je bila tudi analiza življenjskega cikla, s katero smo ocenili okoljske vplive procesa pred in po toplotni integraciji. Rezultati kažejo, da toplotna integracija procesa zmanjša porabo pogonskih sredstev za 39 %, kar posledično vodi do 11 % prihrankov v investicijskih stroških. Toplotna integracija izboljša proces tudi z okoljskega vidika, kjer so okoljski vplivi zmanjšani za 7 do 22 % v izbranih kategorijah vpliva. Študija v magistrskem delu služi kot izhodišče za nadaljnje raziskave izboljšanja trajnosti proizvodnje formalina.
Ključne besede: Proizvodni proces formalina, toplotna integracija, zmanjšanje porabe energije, ekonomska analiza, okoljska analiza.
Objavljeno v DKUM: 08.06.2022; Ogledov: 906; Prenosov: 85
Celotno besedilo (2,03 MB)

Opis: Namen zaključnega dela je opraviti tehnično-ekonomsko analizo postavitve fotonapetostnega sistema skupne moči 3 MW. Pri določitvi tehnično-ekonomske analize fotonapetostnega sistema bomo sledili uveljavljenim metodam za izračun sončnega obsevanja in ekonomskih kazalnikov za oceno investicije. Izračun sončnega obsevanja bo temeljil na podlagi meritev sončnega sevanja na vodoravno površino, ki smo jih pridobili s strani Agencije Republike Slovenije za okolje. Določeni parametri, ki so bili uporabljeni za izračun ekonomske analize so bili pridobljeni iz spletnih bančnih portalov in s strani operaterja trga z električno energijo BORZEN. Rezultat zaključnega dela bo celovita tehnično-ekonomska analiza postavitve fotonapetostnega sistema, ki bo predstavljala izbiro optimalne konfiguracije tako s tehničnega kot z ekonomskega vidika. Na podlagi izračuna bomo pridobili širše znanje in ključne ugotovitve o pravilno izbrani konfiguraciji fotonapetostnega sistema. Poleg omenjenega pa bo izračun predstavljal dobro izhodišče za nadaljnje projekte.
Ključne besede: fotonapetostni sistem, tehnično-ekonomska analiza, sončno sevanje, konfiguracija, neto sedanja vrednost, interna stopnja donosnosti
Objavljeno v DKUM: 15.12.2021; Ogledov: 1410; Prenosov: 191
Celotno besedilo (2,75 MB)

Opis: Makroekonomska neravnovesja so področje, kjer se ugotavljajo makroekonomske razmere v evropskih državah na 14 področjih, ali so te države v čezmernem neravnovesju ali ravnovesju. V diplomskem delu bomo najprej predstavili povezavo s predhodnimi ekonomskimi misleci in kako so se že v preteklosti navezovali na iskanje in določanje neravnovesij. V prvem delu diplomskega dela smo zato prikazali najprej teorijo optimalnega valutnega območja ter značilnosti Ekonomske in monetarne unije z vsemi prednostmi in slabostmi evra. Podrobneje smo predstavili postopek makroekonomskih neravnovesij in kako se ta prepoznavajo ter odpravljajo, nato pa smo v drugem delu diplomskega dela vsakega izmed 14 kazalnikov makroekonomskih neravnovesij opisali. Na koncu smo analizirali kazalnike v Sloveniji in izpostavili tiste kazalnike, kjer so bila najbolj izstopajoča neravnovesja v naši državi v letih 2010, 2018 in 2019 ter na področju teh izstopajočih kazalnikov naredili primerjavo s tistimi evropskimi državami, ki so pri vsakem kazalniku v letu 2020 imele najboljše in najslabše vrednosti. Končne ugotovitve so bile, da v Sloveniji ni bilo opaziti pretiranih čezmernih neravnovesij, saj je izstopajočih kazalnikov bilo le 5. Najbolj izstopajoč kazalnik je bil javni dolg, ki se je od leta 2010 do 2015 močno povečal in se začel zniževati od leta 2015 do 2019, ko je znašal 65,6% BDP. V letu 2020 se je javni dolg spet začel povečevati, saj je k povečanju javnega dolga močno pripomogel tudi vpliv pandemije Covid-19. Javni dolg je leta 2020 presegal prag kazalnika za več kot 20 odstotnih točk BDP, kar je ogromno, a Slovenija še vedno ni na področju dolga med slabšimi evropskimi državami.
Ključne besede: makroekonomska neravnovesja, postopek makroekonomskih neravnovesij, optimalno valutno območje, Ekonomska in monetarna unija, analiza kazalnikov makroekonomskih neravnovesij
Objavljeno v DKUM: 11.11.2021; Ogledov: 907; Prenosov: 125
Celotno besedilo (981,94 KB)