| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


101 - 110 / 273
Na začetekNa prejšnjo stran78910111213141516Na naslednjo stranNa konec
101.
DOLOČITEV IZKORISTKA IN STROŠKOV OGREVANJA S TOPLOTNO ČRPALKO ZRAK/VODA
Miha Ohman, 2014, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bil izračun izkoristka toplotne črpalke zrak/voda na podlagi spreminjanja zunanje temperature zraka skozi celotno ogrevalno sezono. Izračun v diplomskem delu je narejen na podlagi zunanjih temperatur zraka v mestu Maribor, kjer se je za obdobje 5-ih let izračunala in določila krivulja vsote dnevov s srednjo dnevno temperaturo. Iz krivulje se je nato s pomočjo numeričnih izračunov določila srednja dnevna temperatura za celotno ogrevalno sezono in povprečno grelno število toplotne črpalke. Iz izračunanega povprečnega grelnega števila oz. izkoristka toplotne črpalke so se izračunali celoletni stroški ogrevanja stanovanjskega objekta. Stroški ogrevanja so se določili za tri razrede energetske učinkovitosti objektov. Glede na določeno celoletno porabo toplote objekta v posameznem energetskem razredu so se, za primerjavo stroškov ogrevanja toplotne črpalke, izračunali še stroški celoletnega ogrevanja drugih ogrevalnih sistemov. S primerjavo investicijskih in obratovalnih stroškov različnih ogrevalnih sistemov se je določil tudi vračilni rok posameznih investicij, kjer se je izkazalo, da je toplotna črpalka zrak/voda najbolj ugodna izvedba ogrevalnega sistema zgradb, če je letna poraba ogrevalne toplote dovolj velika.
Ključne besede: obnovljivi viri energije, toplotna črpalka, grelno število, ogrevanje zgradb, ekonomika
Objavljeno: 22.09.2014; Ogledov: 1606; Prenosov: 307
.pdf Celotno besedilo (1,99 MB)

102.
Presoja blaginjskih učinkov razmer na trgu prašičev v Sloveniji s pomočjo linearnega tržnega modela delnega ravnovesja
Irena Tušar, 2014, magistrsko delo

Opis: Ekonomiko blaginje uporabljajo analitiki za določitev ekonomske učinkovitosti razdelitve virov in za ugotavljanje primernosti poseganja na trge. Ta tehnika s pomočjo metode rent proučuje učinke sprememb na trgu določene dobrine, zato jo agrarni ekonomisti uporabljajo za presojo učinkov kmetijske politike. Z ekonomiko blaginje lahko ocenjujemo, kdo pridobiva in kdo izgublja, pa naj je to ali zaradi neuspeha na trgu ali zaradi vladnega poseganja na trg določene dobrine. Metoda loči tri osnovne družbene skupine, proizvajalce, potrošnike in davkoplačevalce oziroma proračun, ter proučuje koristi ali izgube teh skupin ob določenem stanju na trgu. Z metodo rent se poskuša odgovoriti na vprašanje, ali se javna sredstva od potrošnikov in davkoplačevalcev prenašajo k pridelovalcem z večjo ali manjšo izgubo ekonomske učinkovitosti. Slovensko slovstvo na področju kmetijskih ved ne pozna veliko del, ki bi poglobljeno uporabljala ekonomiko blaginje in teorijo rent. Magistrsko delo vsebuje pregled teorije o ekonomiki blaginje in njene uporabe pri proučevanju razmer na kmetijskih trgih. Predstavljen je slovenski trg prašičjega mesa, kjer so ekonomski vplivi neugodni in razmere na trgu nepredvidljive. V magistrskem delu smo razvili preprost linearni, a izvirni model delnega ravnovesja, ki omogoča ocenjevanje rent udeležencev na trgu proučevane dobrine, ki v Sloveniji za tovrstne analize še ni bila uporabljena. Vsebinsko tako nismo zasledili obravnave pristopnih učinkov na kmetijstvo. Potrdili smo, da je metoda ekonomike blaginje praktično orodje, ki odločevalcem v politiki omogoča hiter in enostaven prikaz, kdo od udeležencev na obravnavanem trgu in koliko v določeni situaciji pridobi ali izgubi, torej kdo ima zaradi sprememb na trgu ali zaradi vladne politike pozitivne in kdo negativne rente, v kakšni višini ter kakšna je skupna blaginja. V magistrskem delu so prikazane rente, ki so jih bili deležni prašičerejci, potrošniki prašičjega mesa in davkoplačevalci (državni poračun) v obdobju od leta 2000 do leta 2012. Rente so prikazane v treh ključnih obdobjih: pred vstopom Slovenije v Evropsko unijo od leta 2000 do leta 2003, v času po vstopu v Evropsko unijo od leta 2004 do leta 2007 in v času ekonomske krize od leta 2008 do leta 2012. V obdobju od leta 2000 do leta 2003 so bili prašičerejci deležni največjih rent, nasprotno so imeli potrošniki največje izgube, skupna učinkovitost prenosa sredstev porabnikov na prašičerejce pa je bila negativna. To so negativni učinki zaščite domačega trga z doseganjem višjih cen. Potrošniki so rente prašičerejcev in proračuna plačali z manjšim povpraševanjem in s pokrivanjem proizvodnih stroškov, povezanih z dodatno pridelavo. V obdobju od leta 2004 do leta 2007 so bili slovenski prašičerejci deležni manjših rent, potrošniki pa so imeli manjše izgube. Ekonomska učinkovitost prenosa sredstev porabnikov na prašičerejce je bila spet negativna. V zadnjem obravnavanem obdobju od leta 2008 do leta 2012 se je uvoz prašičjega mesa v Slovenijo zelo povečal, zaradi nižjih cen pa so imeli slovenski prašičerejci negativne rente oziroma izgube. V tem obdobju je bil, zaradi minimalnih razlik v cenah, vpliv na skupno blaginjo nevtralen oziroma je bila ekonomska učinkovitost prenosa sredstev med skupinami udeležencev neznatna. Breme situacije v tretjem obdobju nosijo prašičerejci, saj proizvedejo manj in po nižji ceni.
Ključne besede: ekonomika blaginje, renta, trg prašičjega mesa, ekonomski učinki na blaginjo, modeli delnega ravnovesja
Objavljeno: 24.07.2014; Ogledov: 1800; Prenosov: 181
.pdf Celotno besedilo (1,57 MB)

103.
ENERGETSKI POTENCIAL TRDNIH KOMUNALNIH ODPADKOV NA GORENJSKEM
Martin Pavlovčič, 2014, magistrsko delo

Opis: V Sloveniji imamo Operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki, ki sledi evropski politiki ravnanja s komunalnimi odpadki, kar pomeni, da imata snovna izraba in reciklaža prednost pred energetsko izrabo odpadkov. Kljub temu pa je za preostanek odpadkov po mehansko biološki obdelavi potrebno ustrezno poskrbeti, saj se ne sme odlagati odpadkov z zadostno kurilno vrednostjo in biološko razgradljivih odpadkov. Za rešitev tega problema je potrebno del odpadkov z zadostno energetsko vrednostjo termično obdelati oziroma sežgati in energetsko izkoristiti, biološko razgradljive odpadke pa kompostirati ali obdelati v bioplinarni. Zato smo analizirali možnost energetske izrabe odpadkov, ki nastanejo na Gorenjskem, v lokalnem okolju.
Ključne besede: termična obdelava odpadkov, ekonomika sežigalnice, bioplin, ekonomika bioplinarne, energetika
Objavljeno: 18.07.2014; Ogledov: 1327; Prenosov: 222
.pdf Celotno besedilo (4,47 MB)

104.
EKONOMSKA IN FINANČNA ANALIZA PREUSMERITVE KONVENCIONALNE V EKOLOŠKO REJO KRAV DOJILJ
Marko Očko, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je predstavljena preusmeritev kmetije Očko iz konvencionalne reje krav dojilj v ekološko. Naloga je razdeljena na dva dela: v prvem delu je predstavljena ocena finančne preusmeritve kmetije, v drugem delu pa ekonomska upravičenost investicije v izgradnjo novega hleva. V prvem delu so izpostavljeni vsi finančni parametri in izračuni, kolikšni so finančni dohodki kmetije pri konvencionalni pridelavi in pri preusmeritvi v ekološko pridelavo. Izračuni so se nanašali na področjih rastlinske pridelave in vzreje živali. Preusmeritev je ekonomsko upravičena, saj ima kmetija na področju ekološke pridelave in vzreje, večje finančne prihodke v primerjavi z konvencionalno pridelavo. Na koncu smo dobljene podatke iz ekološke pridelave uporabili za oceno investicije. V drugem delu smo opravili izračun, ali je investicija v nov hlev na prosto rejo krav dojilj upravičena ali ne. Izbrali smo obdobje 35 let, obrestno mero 5,50 odstotkov in oceno investicije 130.000 €. Izračun je pokazal, da se investicija lahko povrne prej kot v predvidenih 35 letih, in sicer, že v 31 letih, pri čemer je ocenjena interna stopnja donosa (ISD) 5,53 odstotkov.
Ključne besede: ekonomika, preusmeritev, ekološko kmetijstvo, krave dojilje
Objavljeno: 30.06.2014; Ogledov: 1027; Prenosov: 152
.pdf Celotno besedilo (213,32 KB)

105.
EKONOMSKA PRIMERJAVA PROIZVODNJE ELEKTRIČNE ENERGIJE S TRDNO OKSIDNIMI GORIVNIMI CELICAMI NA ZEMELJSKI PLIN ALI VODIK
Davor Štefanič, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je izvedena ekonomska primerjava trdno oksidnih gorivnih celicah (SOFC) z uporabo goriva zemeljski plin ali čisti vodik. Za določitev energetske učinkovitosti gorivnih celic in ekonomsko primerjavo uporabe različnih goriv so bili uporabljeni podatki iz literature, strokovnih člankov in internetnih virov. Ker programska oprema simulacije delovanja gorivnih celic različnih vrst gorivnih celic ni bila na voljo, so bili energetski izkoristki SOFC povzeti iz znanstvene in strokovne literature. V diplomskem delu je izvedena tudi simulacija procesa parnega reforminga metana (steam methane reforming SMR) oziroma visoko kvalitetnega zemeljskega plina za proizvodnjo vodika. Vodik kot gorivo za SOFC se v tem primeru pridobiva iz zemeljskega plina s SMR postopkom. Za simulacijo procesa proizvodnje vodika iz zemeljskega plina je uporabljen programski paket Aspen Plus® V7.3.2.. Procesni pogoji in parametri za simulacijo so povzeti iz strokovne literature.
Ključne besede: gorivne celice, električna energija, simulacija, energetska učinkovitost, ekonomika
Objavljeno: 01.04.2014; Ogledov: 1019; Prenosov: 155
.pdf Celotno besedilo (2,66 MB)

106.
EKONOMSKA PRIMERJAVA RAZLIČNIH TEHNOLOGIJ SUŠENJA LESNIH SEKANCEV
Špela Hajduk, 2014, diplomsko delo

Opis: Lesni sekanci so kosi sesekanega lesa, običajno merijo do 10 cm v dolžino, in se uporabljajo za ogrevanje. Vendar, kljub njihovi ugodni ceni in vse nižjim cenam kurilnih naprav z visokim izkoristkom ter avtomatskim delovanjem, v Sloveniji še zmeraj ne prevladujejo kot najbolj pogosto uporabljena biomasa za namene ogrevanja. Sveži lesni sekanci vsebujejo okrog 50 % vlage. Prednost kurilnih naprav za lesne sekance je, da se lahko prilagajajo njihovi kakovosti. Sekanci z vsebnostjo vlage od 20 do 35 % so primerni za večino kotlov, ki obratujejo na lesne sekance, vendar imajo le-ti pri bolj suhem materialu večji izkoristek. Sekanci se lahko posušijo na naravni način, da se skladiščijo in hranijo na suhem ter zračnem prostoru. Drugi način je tehnično sušenje, s katerim se lahko posušijo do zahtevane vlažnosti. Ta način je učinkovitejši, vendar dražji. Sekanci so lahko iz več vrst lesa, od tega je odvisna tudi njihova kurilna vrednost oziroma kakovost. Izdelujejo se s sekanjem okroglega lesa, ali pa se zeleni sekanci sušijo tehnično do zahtevane vlažnosti. Namen diplomskega dela je primerjava različnih tehnologij prisilnega sušenja lesnih sekancev s poudarkom na srednjetemperaturnem sušenju, to je sušenje pri približno 80 °C. Izmed velikega števila ponudnikov sušilnikov na tržišču sta se pri zahtevanih pogojih sušenja za najbolj optimalna izkazala bobenski in tračni sušilnik. Masni pretok lesnih sekancev je bil v obeh primerih enak, prav tako moči sušilnikov. Karakteristični obratovalni in konstrukcijski podatki, na podlagi katerih so se izvedli izračuni porabe energije za sušenje in ekonomska primerjava, so bili pridobljeni od proizvajalcev obeh tipov sušilnikov.
Ključne besede: OVE, biomasa, lesni sekanci, sušenje, sušilniki, ekonomika
Objavljeno: 11.03.2014; Ogledov: 2527; Prenosov: 336
.pdf Celotno besedilo (4,42 MB)

107.
Ekonomska upravičenost predelave oljnih buč
Mateja Horvat, 2013, diplomsko delo

Opis: Buče uvrščamo v družino bučevk (Cucurbitaceae). Za pridelovanje z namenom pridobivanja olja uporabljamo navadno bučo (Cucurbita pepo L.). Buče so vsestransko uporabne. Uporabljamo jih lahko v prehrani ljudi in živali, v zdravstvene in kozmetične namene ter za okras. Bučno olje je svojevrstna specialiteta in vir zdrave hrane. Diplomsko delo temelji na razvoju tehnološko-ekonomskega modela za pridelavo oljnih buč s prodajo suhih bučnih semen ter za nadaljnjo predelavo bučnih semen v 100 % bučno olje. V simulacijskem modelu so ocenjeni naslednji ekonomski parametri: lastna cena, lastna cena z upoštevano subvencijo, finančni rezultat in koeficient ekonomičnosti. Rezultati kažejo, da je ob doseganju predvidenega pridelka in predvidene cene (pridelek = 700 kg suhih bučnih semen/ha), pridelava oljnih buč za prodajo semena ekonomična (koeficient ekonomičnosti Ke = 1,01), vendar je prodaja bučnega olja smotrnejša, saj je dosegla koeficient ekonomičnosti v višini Ke = 1,73.
Ključne besede: oljne buče, bučno olje, tehnološko-ekonomski model, ekonomika
Objavljeno: 02.12.2013; Ogledov: 2379; Prenosov: 486
.pdf Celotno besedilo (380,19 KB)

108.
MODEL INFORMATIZACIJE DELA SOBARIC V HOTELU
Luka Kokalj, 2013, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava hotelsko tematiko podpore oddelka sobaric s predlaganim informatiziranim modelom. Zaradi zastarelega načina dela in slabega posodabljanja procesov je podpora oddelku še vedno na nivoju vnosa podatkov na papir, ročnega vpisovanja, razvrščanja in računanja. Na tak način zbrani podatki so zahtevni za obdelovanje, pregled kot tudi iskanje po njih pa je precej zamudno. Trg postaja vse bolj nepredvidljiv in zahteva hitre odzive, prav tako se poraja želja po večji ekonomiki in kakovosti storitev. Reorganizacija procesa je rešitev, s katero bi odpravili več problemov. Informacijska podpora oddelku sobaric pa bi bila še en korak v napredno smer, ki omogoča boljši nadzor nad delom, vodenjem računov in pregled nad porabljenimi dobrinami. Pri predlaganem modelu sem preučil obstoječe stanje, upošteval želje vodstva hotela in jih strnil v nov proces, ki je informacijsko podprt. Za predlagan model smo testirali tudi ustrezen prototip aplikacije, zaradi katere je delo bolj pregledno, vzpostavljeno je povsem brezpapirno poslovanje, izvaja pa se tudi takojšnji prenos podatkov.
Ključne besede: oddelek sobaric, model informatizacije, ekonomika, prototip
Objavljeno: 06.11.2013; Ogledov: 1551; Prenosov: 66
URL Povezava na celotno besedilo

109.
Projekt razvoja samonosilnega stikalnega gumba pečice
David Starovasnik, 2013, diplomsko delo

Opis: Predmet diplomske naloge je razvoj novega izdelka z metodami in tehnikami menedžmenta vrednosti. Metodologijo smo praktično uporabili v podjetju Eurel, pri izdelku »Samonosilni stikalni gumb pečice«, ki je krmilni gumb pečic in kuhalnih plošč. Izdelek je razvit na pobudo podjetja Gorenje, na voljo pa bo tudi drugim branžnim proizvajalcem. V praktičnem delu diplomske naloge sem prikazal rabo tehnik vrednostne analize v procesu razvoja novega izdelka. Najprej smo definirali funkcije izdelka, nato delne rešitve funkcij, s kombinacijo teh pa več predlogov izvedbe izdelka. Predloge smo nato ovrednotili in izbrali najboljši predlog izdelka. Nazadnje sem izdelal še stroškovno kalkulacijo, določil prodajno ceno izdelka, projektni plan in naredil pripravo za zagon izvajanja projekta razvoja izdelka v podjetju Eurel.
Ključne besede: Razvoj izdelka, vrednostna analiza, management vrednosti, organizacija projektov, ekonomika izdelka.
Objavljeno: 18.10.2013; Ogledov: 1284; Prenosov: 107
.pdf Celotno besedilo (3,05 MB)

110.
Dejavniki tveganja pri razvoju novega izdelka
Davor Golec, 2013, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga prikazuje pomen vrednostne analize in menedžmenta vrednosti na primeru razvoja novega izdelka – mizice za na posteljo. Razvoj izdelka je potekal vzporedno z odzivom potencialnih uporabnikov, katerega smo spremljali skozi dva anketna vprašalnika. Sledili smo mnenju trga, ter izdelek zasnovali tako, da bo koristil uporabnikom. Izbrano varianto izdelka smo stroškovno ovrednotili ter preko kalkulacij stroškov na vseh ravneh razvoja določili prodajno ceno.
Ključne besede: vrednostna analiza, vrednostni inženiring, razvoj izdelkov, tveganje, ekonomika izdelka
Objavljeno: 17.10.2013; Ogledov: 1420; Prenosov: 123
.pdf Celotno besedilo (3,99 MB)

Iskanje izvedeno v 0.29 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici