1. Modelna analiza ekonomike pridelave hmelja v Sloveniji in na Novi Zelandiji : Magistrsko deloBlaž Jelen, 2025, magistrsko delo Opis: Modelno smo analizirali ekonomiko pridelave hmelja v Sloveniji in na Novi Zelandiji.
Ugotavljali smo podobnosti in razlike med načini pridelave ter prepoznali ključne
dejavnike vpliva na ekonomsko uspešnost pridelave hmelja v obeh državah (rastne
razmere, tehnologija pridelave, organizacija dela, ekonomika). Primerjali smo (i)
modelno povprečno hmeljarsko kmetijo, (ii) izbrano hmeljarsko kmetijo (CE8)
panožnega krožka v letu 2024 v Sloveniji in (iii) po velikosti primerljivo kmetijo Garston
hops (GH) na Novi Zelandiji. Primerjalna analiza modelnih stroškov pridelave hmelja v
obeh državah ilustrira boljšo ekonomičnost pridelave analizirane kmetije na NZ. Ta je
imela sicer višje variabilne stroške pridelave, a je zaradi višjih prodajnih cen hmelja
dosegla višje pokritje pridelave. V raziskavi smo tudi nakazali možnosti za prenos
tehnoloških izboljšav iz Slovenije na Novo Zelandijo in obratno.
Ključne besede: pridelava hmelja, ekonomika, stroškovna analiza, Slovenija, Nova Zelandija
Objavljeno v DKUM: 04.04.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 10
 Celotno besedilo (2,66 MB) |
2. Investicija v mobilno klavnico za prašiče študija primera : diplomsko deloJure Kores, 2025, diplomsko delo Opis: V nalogi obravnavamo investicijo v mobilno klavnico za klanje prašičev. Klavnica bo prilagojena potrebam lokalnih rejcev in povečevanju učinkovitosti kmetijskih procesov. Cilj je vzpostaviti storitve, ki omogočajo human in učinkovit zakol neposredno na lokaciji rejcev, kar zmanjšuje stroške prevoza, stres živalim za zakol in težave omejenih možnosti zakola v razpoložljivih tradicionalnih klavnicah. V delu naloge, ki se dotika finančne analize projekta so predstavljeni ključni vidiki poslovnega načrta vključno s primerom izračuna skupnih prihodkov, stroškov in finančnega rezultata, kar omogoča oceno ekonomske upravičenosti projekta. Raziskava, ki je bila opravljena med njenimi potencialnimi uporabniki, potrjuje, da so ti zainteresirani za storitve mobilne klavnice, še posebej za njene dodatne storitve, med katere sodi razsek mesa. Večina anketiranih je pripravljena sodelovati s sosednjimi kmeti, kar bi še povečalo učinkovitost in finančno pokritost storitve. Analiza stroškov in koristi izkazujeta, da je projekt lahko donosen ob ustreznem nadzoru nad stroški in prilagoditvi cen storitev. Možnosti za nadaljnje raziskovalno delo se nanašajo na analizo različnih metod zakola in obdelave mesa ter raziskovanje vpliva storitve na dobrobit živali. Rezultati naloge so v praksi uporabni za izboljšanje dostopnosti in kakovosti storitev za rejce, s čimer bi lahko mobilna klavnica prispevala k večji konkurenčnosti in k trajnostnemu razvoju lokalnega kmetijstva.
Ključne besede: Mobilna klavnica, zakol prašičev, investicija, ekonomika.
Objavljeno v DKUM: 04.04.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 12
Celotno besedilo (2,09 MB) |
3. |
4. Sredstva in metode za izboljšanje rezultatov tekačev na dolge proge : diplomsko deloŠpela Gonza, 2024, diplomsko delo Opis: Vzdržljivostni tek je monostrukturni šport, pri katerem je vzdržljivost ključna komponenta, opredeljena kot odpornost proti utrujenosti. Odziv organizma na obremenitev, ki jo med tekom dosežemo, imenujemo napor. Poznamo tri vrste napora, ki se razlikujejo po načinu proizvodnje energije. Pri intenzivnejšem treningu se ustvarja laktat, ki je koristen, saj služi kot hiter vir energije.
Med tekači je zelo priljubljen tako imenovani višinski trening, s katerim želimo doseči pozitivne fiziološke prilagoditve. Najpomembnejša med njimi je eritropoeza (povečana tvorba rdečih krvničk). Najbolj znane metode treninga med tekači vključujejo regeneracijski tek, dolgi tek, tek v klanec, tek v območju laktatnega praga, tempo tek, fartlek, progresivni tek, intervalni trening in trening hitrosti.
Za določanje intenzivnosti treninga uporabljamo 3- in 7-conski model intenzivnosti. Velik pomen v tekaškem svetu imata tudi prehrana in hidracija. Pomembno je polnjenje glikogenskih zalog zaradi izgube velike količine energije pred, med in po treningu. Med dovoljene ergogene pripomočke spadajo kofein, natrijev bikarbonat, beta-alanin in prehranski nitrati.
Trening za moč je sestavni del programa vsakega tekača, saj pomaga preprečevati poškodbe in prispeva k bolj ekonomičnemu teku.
Ključne besede: vzdržljivost, laktatni prag, moč, višinski trening, ekonomika teka
Objavljeno v DKUM: 08.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 30
Celotno besedilo (1,08 MB) |
5. Poslovni načrt preusmeritve v direktno prodajo kmetijskih proizvodov na kmetiji Murg : diplomsko deloPatricija Murg, 2024, diplomsko delo Opis: V raziskavi smo želeli analizirati možnost preusmeritve domače proizvodnje iz dosedanje posredne prodaje v direktno prodajo prašičjega mesa, kar je bil tudi eden izmed zastavljenih ciljev. V raziskavi smo uporabili SWOT-analizo, s katero lahko definiramo prednosti, slabosti, pomanjkljivosti in nevarnosti kmetije. Poslovni model CANVAS je bil uporabljen za primerjavo, kako kmetija posluje sedaj in kako bi poslovala ob direktni prodaji. Nadalje smo uporabili metodo kritične poti, s katero smo določili najkasnejši pričetek in konec posameznih projektnih dejavnosti za vzpostavitev dopolnilne dejavnosti na kmetiji, to je direktne prodaje prašičjega mesa. Z analizo ankete smo ugotovili, da potrošniki raje posegajo po različnih kosih svežega mesa, ki ga urbani prebivalci pogosto kupujejo na tržnici. Čeprav je ponudnikov na trgu že veliko, je kljub temu še možnost za vstop nanj, saj so kupci za kvaliteto pripravljeni plačati nekoliko več, kar bi kmetija lahko izkoristila. Iz pridobljenih podatkov smo prišli do zaključka, da je preusmeritev oziroma začetna vzpostavitev dopolnilne dejavnosti smiselna, saj se povpraševanje na direktnem trgu prašičjega mesa zvišuje, medtem ko je nabor ponudnikov relativno majhen, sploh v severovzhodnem delu Slovenije.
Ključne besede: poslovni načrt, preusmeritev prodaje, prašiči, agrarna ekonomika
Objavljeno v DKUM: 03.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 49
Celotno besedilo (2,63 MB) |
6. Poslovni načrt za pridelavo vrtnic v rastlinjaku : diplomsko deloLuka Kuhta, 2024, diplomsko delo Opis: Raziskava je namenjena pripravi poslovnega načrta za pridelavo vrtnic v rastlinjaku. Analiza kaže, da v Sloveniji nihče ne proizvaja vrtnic. V prvem delu naloge je bila opravljena teoretična raziskava o možnostih pridelave vrtnic in potrebi investicije. Za potrebe raziskave je bila uporabljena metoda kalkulacij skupnih stroškov in finančna analiza investicije z oceno parametra neto sedanje vrednosti (NSV). Sledila je raziskava samega trga, kjer je bil skozi anketo raziskan trg rezanih vrtnic. Na podlagi rezultatov ankete je bila določena cena in vrsta vrtnic, ki bi bila zanimiva za potrošnika. Skozi fizično razdeljevanje ankete smo tudi stopili v kontakt s potencialnimi strankami. V zadnjem delu so bili sešteti vsi stroški in na podlagi ekonomske raziskave je bilo opredeljeno, če je investicija smiselna ali ne. Skozi analizo stroškov smo ugotovili, da je tovrstna investicija smiselna.
Ključne besede: poslovni načrt, vrtnice, rastlinjak, ekonomika
Objavljeno v DKUM: 07.05.2024; Ogledov: 271; Prenosov: 0
Celotno besedilo (5,48 MB) |
7. Prostorsko modeliranje bioplinskega potenciala za sočasno anaerobno razgradnjo živinskih in prehranskih odpadkov : doktorska disertacijaTomaž Levstek, 2023, doktorska disertacija Opis: Cilj raziskave je bil razviti interaktivni model GIS za iskanje primernih lokacij za postavitev mikro bioplinarne. Z modelom smo na podlagi razpoložljivih kvantitativnih in prostorskih podatkov o kmetijah in prehranskih odpadkih na izbranem območju iskali primerne lokacije za mikro bioplinarne, ki ob predvidenih proizvodnih parametrih omogočajo ekonomsko upravičeno proizvodnjo. Primarni vhodni substrati so goveji gnoj, prehranski odpadki in odpadna prehranska olja. Za izdelavo modela smo uporabili odprtokodni program QGis in podatke iz leta 2019, njegovo eksperimentalno validacijo pa smo izvedli na območju Gorenjske.
Iz končnega izbora smo izločili farme z več kot 500 GVŽ, ker smo v svojem konceptu energetskih skupnosti predvideli samo zasebne manjše kmetije. S pomočjo večnivojskih interesnih območij smo nato določili optimalno razdaljo za oblikovanje skupka kmetij, ki sestavljajo potencialno energetsko skupnost s skupno bioplinarno. Pri tem smo zaradi čim nižjih transportnih stroškov upoštevali skupke na čim manjši površini, kar pomeni optimalno razdaljo med kmetijami. To razdaljo lahko v modelu poljubno spreminjamo glede na količino odpadkov v okolici ali druge prostorske dejavnike. V svojem izračunu smo določili spodnjo in zgornjo mejo števila GVŽ med 300 in 500.
Skupkom GVŽ kot primernim lokacijam za mikro bioplinarne smo dodali lokacije prehranskih obratov ter njihovo količino oddanih prehranskih odpadkov in odpadnega jedilnega olja. Z dodajanjem uteži v obliki razdalje od primarnih skupkov GVŽ smo izločili vse lokacije, ki so brez odpadkov ali odpadnih olj. Preizkusili smo dva scenarija z različno razdaljo skupkov GVŽ in različno razdaljo območij prehranskih obratov. Za izhodišče smo vzeli štiri velikosti bioplinarn, in sicer 20 kW, 30 kW, 40 kW in 50 kW. Življenjska doba projekta je načrtovana za dobo 25 let, ko naj bi prišlo do tehnološke iztrošenosti tehnologije. Za bioplinarne smo načrtovali 8000 ur delovanja na leto. Osnova za izračun odkupne cene električne energije je referenčna cena 64,01 €/MWh za leto 2019, ki jo je pripravila Agencija za energijo. Osnovni ceni je dodano 82,9 € obratovalne podpore, ki jo vsako leto izračunava Borzen. K temu se prida še 8,29 € dodatne podpore za rabo 15-% deleža toplote v vhodni energiji bioplina, 8,29 € (10 %) za uporabo gnoja in gnojevke v več kot 30-% deležu in dodatnih 16,58 € (20 %) kot obratovalna podpora za vse naprave do 200 kW. Tako smo dobili zagotovljeno odkupno ceno 180,07 €/MWh. Za ceno toplote smo upoštevali povprečno ceno lastniških distribucijskih sistemov daljinskega ogrevanja (brez sistemov na lesno biomaso) za Gorenjsko, ki jo določa Agencija za energijo in je za leto 2019 znašala 102 €/MWh toplote. Za ekonomsko oceno investicije smo uporabili neto sedanjo vrednost (NSD), diskontirano dobo vračanja (DDV) in interno stopnjo donosnosti (ISD).
Združevanje kmetij v skupke je potekalo v okviru dveh ločenih scenarijev na razdalji 350 in 500 metrov, združevanje prehranskih odpadkov in odpadnih maščob pa v petih interesnih pasovih pri razdalji 350, 800, 1000, 1500 in 2000 m. Pri tretjem scenariju smo z modelom iskali možnosti za mikro bioplinarno v občini Bled, ki ima zaradi velike turistične priljubljenosti razmeroma veliko turističnih namestitev in s tem večje količine prehranskih odpadkov.
Pri prvem scenariju smo dobili 6 lokacij z interesnimi pasovi na petih razdaljah. Štiri lokacije se ponavljajo pri vseh razdaljah interesnih pasov (Naklo 1, Naklo 2, Kranj 1, Cerklje na Gorenjskem), dve lokaciji pa se pojavita v interesnem pasu 800 metrov (Šenčur) in 1000 metrov (Kranj 2). Samo na dveh lokacijah je NSV pozitivna (Naklo 1, Kranj 1), na preostalih štirih pa je negativna. Lokacija Naklo 1 ima pri razdalji 350 m NSV 50.254,30 €, ISD 13 % in DDV 20 let, pri razdalji 800 m so parametri enaki, pri razdalji 1000 m pa so NSV 56.182,85 €, ISD 13,6 % in DDV 21 let ter pri razdalji 1500 m NSV 65.614,98 €, ISD 13,8 % in DDV 21 let. Na lokaciji Kranj 1 so pri razdalji 350 m
Ključne besede: bioplin, mikro bioplinarna, mapiranje GIS, prehranski odpadki, energijske samooskrbne skupnosti, ekonomika bioplinarne
Objavljeno v DKUM: 26.09.2023; Ogledov: 552; Prenosov: 53
Celotno besedilo (3,20 MB) |
8. Poslovni načrt pridelave in predelave lešnikov : magistrsko deloSaša Guštin, 2023, magistrsko delo Opis: Navadna ali evropska leska (Corylus avellana L.) je po vsem svetu razširjena sadna vrsta, ki sodi med lupinasto sadje ali lupinarje. Zaradi svoje sestave so bili lešniki prepoznani kot zdravju koristno živilo. V magistrskem delu smo izdelali poslovni načrt pridelave in predelave lešnikov. Poslovni načrt je pisni dokument, ki opisuje predlagan podvig. Njegov namen je zmanjšati negotovosti v podjetniški dejavnosti. V okviru raziskave je bila narejena SWOT analiza, kjer smo definirali prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti za pridelavo in predelavo lešnikov. S pomočjo metode kalkulacij skupnih stroškov smo ocenili pomembnejše ekonomske parametre pridelave in predelave (vrednost proizvodnje, lastno ceno, finančni rezultat, koeficient ekonomičnosti itd.). Naslednji cilj je bila ocena pomembnih parametrov finančne analize (neto sedanja vrednost, interna stopnja donosnosti in doba povratka investicije). Rezultati analize so pokazali, da sta pridelava in predelava lešnikov ekonomsko upravičeni. Investicija v pridelavo in predelavo se povrne ob upoštevanju nekonstantnega letnega denarnega toka v 9. letu. Pri razvoju poslovne ideje nam je bil v pomoč tudi poslovni model Canvas.
Ključne besede: lešniki, poslovni načrt, ekonomika, kalkulacije skupnih stroškov, ocena investicije
Objavljeno v DKUM: 05.07.2023; Ogledov: 736; Prenosov: 185
Celotno besedilo (2,63 MB) |
9. Ocena ekonomike pridelave in predelave jagod kot možnost dopolnilne dejavnosti na kmetiji študija primera : magistrsko deloNeža Slovša, 2022, magistrsko delo Opis: Namen magistrske naloge je analizirati kmetijsko proizvodnjo z ekonomskega vidika ter ugotoviti, ali je finančno upravičeno investirati v predelavo jagod na kmetiji in odpreti dopolnilno dejavnost na kmetiji Goričan. V prvi fazi smo pregledali zakonodajo odprtja in prijave dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Razvit je bil tehnološko-ekonomski simulacijski model za kmetijsko pridelavo in predelavo jagod v marmelade. V ta namen smo zbrali skupne stroške in prihodke pri pridelavi in predelavi jagod, ki smo jih uporabili za izračun investiranja v visoki tunel in opremo za kuhanje marmelad. Ocenili smo investicijo v predelavo jagod v marmelade ob upoštevanju receptur in primarno pridelavo jagod na prostem ter pridelavo v visokem tunelu. Rezultati so pokazali, da ekonomika predelave glede na podano ceno marmelade (4 €/kom) ne bi bila upravičena. Investicija v prostor za predelavo jagod ni finančno upravičena, saj se investicija v roku 20 let ne povrne (NSV = -253,24). V primeru investicije visokega tunela se poveča količina pridelka in se tako zviša tudi letni denarni tok (LDT = 19.330,23). Neto sedanja vrednost je tako v drugem letu zelo visoka, in sicer 21.294,68 €. Ob predvideni ceni 7 €/kg je koeficient ekonomičnosti Ke = 2,93 pri pridelavi jagod na prostem, pri pridelavi jagod v visokem tunelu pa je koeficient ekonomičnosti Ke = 2,59.
Ključne besede: jagode, dopolnilna dejavnost, kmetija, investicija, neto sedanja vrednost, ekonomika
Objavljeno v DKUM: 05.01.2023; Ogledov: 822; Prenosov: 140
Celotno besedilo (1,03 MB) |
10. Kalčki kot alternativna krma za rejne živali : magistrsko deloAnja Pečoler, 2022, magistrsko delo Opis: Kalčki predstavljajo dober vir vitaminov in mineralov ter so v prehrani ljudi zelo priporočljivi. V nalogi je s pomočjo anketnega vprašalnika preverjeno, ali je pridelava kalčkov za krmo rejnih živali poznana med kmetovalci ter zaposlenimi v kmetijskem sektorju Slovenije. Ocenjena je ekonomičnost pridelave kalčkov na srednje veliki kmetiji za 20 krav molznic in ali lahko ječmenovi kalčki nadomestijo del močnih krmil v obroku. V anketi je 60 % anketiranih odgovorilo, da možnosti vključevanja kalčkov v krmo rejnih živali ne poznajo in 40 %, da so za to že slišali preko različnih virov. Zaradi podnebnih sprememb, predvsem pa v zimskem obdobju, se jim pridelava kalčkov za potrebe krme zdi dober nadomestek trave za zagotavljanje sveže krme. Glede na sestavo krmnega obroka za 20 krav molznic ni mogoče v celoti nadomestiti močne krme z ječmenovimi kalčki. Le-ti lahko nadomestijo le del močnih krmil in travne silaže. Krmni obrok za kravo molznico s kalčki stane 4,88 € dnevno, brez ječmenovih kalčkov pa 3,49 €.
Ključne besede: ječmenovi kalčki, alternativna krma, anketni vprašalnik, ekonomika
Objavljeno v DKUM: 07.12.2022; Ogledov: 809; Prenosov: 110
Celotno besedilo (1,36 MB) |
