| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 171
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Vloga spola v stroki revizije
Dragana Stojkovikj, 2024, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu analiziramo vpliv spola v stroki revizije. Namen je raziskati in analizirati vpliv spola na različne vidike revizijskega poklica. V uvodnem delu najprej na kratko predstavimo raziskave, povezane s spolom in poslovno ekonomijo. Na primer pretekle raziskave potrjujejo, da so podjetja z ženskim vodstvom bolj donosna, medtem ko večje ravnovesje spolov v vodstvih bank pripomore k večji finančni stabilnosti in izboljšanemu poslovanju. Sledijo kratke predstavitve organizacijske strukture, enakosti in neenakosti, ki se pojavljajo v poslovnem okolju. Določen del nato namenjamo diskriminaciji in ravnotežju, pa tudi raziskavam, ki so bile opravljene na temo spola in vodenja. To povezujemo z vplivom spolnih razlik na izbiro revizorja in kakovost revidiranja. Slednje poveženo z opisom, kaj je revizijska komisija in ali spol vpliva nanjo. Osrednji del diplomskega dela posvetimo vplivu spola v reviziji. Na podlagi raziskave predstavimo, kako spol vpliva na revizijsko ekipo, med revizijskim procesom in vodenje revizijskega podjetja. Pri tem predstavimo ugotovitve več avtorjev preteklih raziskav glede spola na različne vidike revizijskega poklica. Na primer, raziskujemo karierno pot revizorjev in razlike v plačilu med revizorji in revizorkami, razlike, ki se pojavljajo med revizorji in prevladujočimi stereotipi. Zaključimo z ukrepi za odpravljanje ovir in spodbujanje enakosti ter doseganjem raznolikosti in ravnotežja v revizijskem podjetju. Revizijska podjetja so uvedla programe za spodbujanje želene ravni uravnoteženja med delom in zasebnim življenjem, s ciljem podpore zaposlenim pri doseganju te ravni uravnoteženja. Ti programi so zasnovani za olajšanje okrevanja zaposlenih po napornem delu, kar je povezano z izboljšano delovno uspešnostjo ter boljšimi zdravstvenimi izidi. V raziskavi smo ugotovili, da številne raziskave kažejo, da vključevanje žensk v revizijo prinaša pozitivne spremembe, vendar ni neposrednih dokazov, da bi to vplivalo na stroko revizije. Na drugi strani pa smo ugotovili, da velja, da po mnenju večine avtorjev imajo ženske v revizijskih podjetjih manj možnosti za karierno napredovanje kot moški. Obstajajo namreč raziskave, ki potrjujejo, da imajo ženske težje karierno napredovanje zaradi njihove vloge matere in družbenih pričakovanj, da bodo skrbele za otroke. Za stroko revizije v Sloveniji je zastopanost raznolikosti spolov premalo raziskana, zato bi bilo treba v prihodnje na to temo opraviti raziskave.
Ključne besede: revizija, stroka revizije, spol, poslovna ekonomija, stereotipi, karierno napredovanje, revizijska podjetja
Objavljeno v DKUM: 06.09.2024; Ogledov: 128; Prenosov: 20
.pdf Celotno besedilo (1,82 MB)

2.
Kultura gozda : kvalitativna raziskava o doživetjih v gozdu in njihova perspektivna vloga v slovenskem turizmu : kvalitativna raziskava o doživetjih v gozdu in njihova perspektivna vloga v slovenskem turizmu
Margareta Lešnik, 2024, magistrsko delo

Opis: Številne raziskave potrjujejo blagodejni učinek gozdnega ekosistema na dobro počutje in zdravje posameznika, družbe in posledično narave v širšem smislu, na čemer sloni koncept trajnostnega in regenerativnega turizma. V delu se je s kvalitativno raziskavo doživetij v gozdu in njihovo perspektivno vlogo v slovenskem turizmu ugotavljajo, v kolikšni meri so slovenske turistične organizacije odprte in naklonjene k oblikovanju novih turističnih ponudb, ki vključujejo gozdne kopeli/terapije, pri čemer je bila uporabljena interpretativna paradigma. Intervjuji so bili opravljeni s strokovnjaki gozdnega turizma, turističnimi organizacijami brez in s ponudbo gozdnih kopeli/terapij in vodniki gozdnih kopeli/terapij. Podatki so se zbirali s pomočjo polstrukturiranih intervjujev in vzorčili po principu naključnega vzorca. Analiza je bila opravljena skozi prizmo 4E-jev izkustvene ekonomije, saj se je tako prispevalo k celostnemu razumevanju raziskovalnega področja. Ugotovljeno je bilo, da so turistične organizacije zelo naklonjene razvoju gozdnega turizma z gozdnimi kopelmi/terapijami, vendar se soočajo s pomanjkanjem kadrov, financiranja in slabšo medsebojno lokalno povezanostjo. V primeru preoblikovanja gozda in njegovih aktivnosti kot naravnega vira v turistični produkt pa je nujno potrebna poenotena terminologija, sistematizacija in kadrovska usposobljenost. Raziskovalna naloga je korak bližje k predstavitvi koncepta gozdne kopeli/terapije in poziva k razmisleku o možnostih vključevanja gozdnih kopeli/terapij na področje javnega zdravstva.
Ključne besede: gozdni turizem, gozdna kopel/terapija, čuječnost, regenerativni turizem, izkustvena ekonomija doživetij
Objavljeno v DKUM: 15.07.2024; Ogledov: 106; Prenosov: 31
.pdf Celotno besedilo (5,89 MB)

3.
Souporaba električnih avtomobilov v urbanih območjih kot primer dobre prakse delitvene ekonomije : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa
Nikolina Jović, 2023, diplomsko delo

Opis: Delitvena ekonomija, v kateri več posameznikov souporablja eno dobrino, je čedalje bolj pomembna tudi v logistiki. S pomočjo logistike se izmenjujejo informacije in fizična sredstva, vse z namenom znižanja logističnih stroškov, povečanja zasedenosti transportnih vozil in boljšega izkoristka skladiščnega prostora. To velja tudi za souporabo vozil na primeru Italije in Srbije, kjer je cilj čim večja uporaba vozil v urbanih območjih, da bi se izognili negativnim učinkom. Namen diplomskega dela je predstaviti prednosti delitvene ekonomije pri souporabi električnih avtomobilov v urbanih območjih ter raziskati platforme in razširjenost uporabe električnih avtomobilov v izbranih državah. Raziskali bomo ponudnike za tovrstno storitev v izbranih državah in v empiričnem delu analizirali ter primerjali te ponudnike glede na različne parametre (stroški, dostopnost, pogoji uporabe itd.). Za ponazoritev primera dobre prakse smo izbrali Italijo, in sicer mesto Milano, kjer obstajajo številne platforme, ki ponujajo izključno električna vozila. Za razliko od Italije pa je situacija v Srbiji precej drugačna, saj je manj ponudnikov tovrstnih storitev in so te omejene na najem avtomobila izključno za cel dan ali več dni ter v ponudbi nimajo električnih vozil.
Ključne besede: delitvena ekonomija, souporaba, električni avtomobili, logistika, urbano območje
Objavljeno v DKUM: 15.02.2024; Ogledov: 274; Prenosov: 26
.pdf Celotno besedilo (1,78 MB)

4.
Prihodnost samozaposlovanja: trendi, izzivi in priložnosti v gig ekonomiji
Matevž Antloga, 2023, diplomsko delo

Opis: Samozaposlovanje se v zadnjem času izkazuje kot vse bolj privlačna alternativa klasičnim oblikam zaposlitve. Samozaposlitev ali tako imenovano samostojno podjetništvo omogoča inovativnim posameznikom priložnost, da sledijo svoji želji po neodvisnosti ter uresničujejo svoje podjetniške vizije. Uspeh pri delu pa od njih zahteva spretnosti na različnih področjih, za katere morda niso specializirani. V okviru diplomskega dela smo analizirali raznolike oblike samozaposlitve, razčlenili prednosti, ki spremljajo to obliko del, ter predstavili stanje, samozaposlenosti v Evropski uniji. Posebej je treba poudariti, da se številni posamezniki, ki delujejo kot samozaposleni, vse bolj vključujejo v gig ekonomijo. Gig ekonomija predstavlja gospodarstvo, v katerem sodelujejo posamezniki, ki se ukvarjajo z izvajanjem kratkoročnih in začasnih nalog. Gig delavci delo ali projekte, ki jih želijo opravljati, najdejo preko različnih platform, na katerih se povezujejo z naročniki, ki potrebujejo določene storitve. Na ta način lahko gig delavci sprejemajo različna dela in ponudbe, ki ustrezajo njihovim znanjem. To jim ponuja veliko fleksibilnosti, saj lahko dela, ki jih bodo opravili, razporedijo po lastnih željah. Z različnimi deli pa pridobivajo tudi znanja in izkušnje, ki jim lahko pomagajo pri nadaljnji podjetniški poti. Na podlagi sekundarnih podatkov smo predstavili trende izzive in priložnosti, ki jih prinaša gig ekonomija. Prav tako smo opisali različne platforme in vrste del, v katere se lahko vključujejo gig delavci. V aplikativnem delu raziskave smo izvedli anketo, v katero smo vključili gig delavce iz Slovenije. Namen raziskave je bil raziskati trenutno stanje gig ekonomije v Sloveniji. Z anketnim vprašalnikom smo raziskali različne vidike del, ki jih izvajajo gig delavci. Preučili smo njihovo stopnjo zadovoljstvo s tovrstnim delom ter analizirali trende, izzive in priložnosti, ki se pojavljajo. Pridobili smo vpogled v številne pozitivne vidike, ki jih prinaša gig ekonomija, ko sta fleksibilnost in lasten nadzor. Hkrati smo identificirali tudi nekatere izzive, s katerimi se soočajo gig delavci v Sloveniji, med njimi povečano konkurenco, nepredvidljivost prihodka in pomanjkanje socialnih ugodnosti. Ugotovili smo, da bo imel tehnološki napredek ključno vlogo pri oblikovanju gig ekonomij v prihodnosti.
Ključne besede: samozaposlovanje, samozaposleni, samostojno podjetništvo, mikropodjetništvo, gig ekonomija, gig delavci
Objavljeno v DKUM: 27.10.2023; Ogledov: 503; Prenosov: 85
.pdf Celotno besedilo (2,49 MB)

5.
Digitalna transformacija in trajnostni razvoj
Tanja Germ, 2023, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava temo digitalne transformacije in njenega vpliva na trajnostni razvoj podjetij. V začetku smo si zastavili tri hipoteze, ki smo jih z analiziranjem razpoložljive literature preučili. Ponuja vpogled v zapleteno prepletanje digitalne transformacije in trajnostnega razvoja ter poudarja pomen premišljenega pristopa k obema področjema za uspešne in trajnostne organizacije. Opredelili smo tudi ključne izzive in ovire, s katerimi se soočajo podjetja pri vključevanju trajnostnih in digitalnih dejavnosti. Ti izzivi vključujejo težavnost uvajanja novih tehnologij, prilagajanje poslovnih modelov, potrebo po stalnem usposabljanju zaposlenih in spremembe v organizacijski kulturi. Naša raziskava je tudi pokazala, da je za uspešno trajnostno transformacijo potreben celovit pristop, ki vključuje tako tehnološke in poslovne vidike kot tudi družbeno odgovornost podjetij. Poudarili smo tudi pomen skrbnega vodenja in upravljanja v procesu digitalne transformacije ter trajnostnega razvoja. Organizacije, ki so uspešno združile te vidike, dojemamo kot bolj inovativne, imajo pa tudi konkurenčno prednost ter sposobnost prilagajanja hitrim spremembam na trgu. Iz v začetku zastavljenih ciljev so izhajale tri hipoteze, ki smo jih potrdili, saj je bila ugotovljena visoka prepletenost med pojmoma digitalna transformacija in trajnostni razvoj. Tu pa je polno še drugih spremljevalnih tehnologij, strategij in pojmov, s katerimi se srečujejo podjetja na poti do trajnostnega poslovanja.
Ključne besede: Digitalna transformacija, trajnostni razvoj, trajnostno poslovanje, krožna ekonomija, okolje, družbena odgovornost, digitalizacija.
Objavljeno v DKUM: 26.10.2023; Ogledov: 541; Prenosov: 142
.pdf Celotno besedilo (2,53 MB)

6.
Aktualni trendi v digitalizaciji : izzivi in priložnosti za destinacijski marketing
Maja Turnšek, Tjaša Alegro, 2023, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji

Opis: Destinacijski marketing je v zadnjih dveh desetletjih doživel pravo preobrazbo zaradi razvoja interneta in sodobne IKT tehnologije. To je označeno z globalno koncentracijo moči digitalnih platform in spremembami, ki sledijo družbenoekonomskim krizam v zadnjih dveh desetletjih. Osrednji del komuniciranja turističnih destinacij oziroma DMO-jev danes poteka prek uradnih spletnih strani in družbenih omrežij, kot so YouTube, Facebook, Instagram in v zadnjih letih Tik Tok. Prav tako je s pojavom pandemije COVIDA-19 veliko DMO-jev razširilo svojo promocijo tudi z virtualnimi vsebinami, in sicer s 360-stopinjski posnetki destinacij, znamenitosti, muzejev, z VR ogledi, s pomočjo VR očal in z AR mobilnimi aplikacijami. V marketinških kampanjah so v tem času nagovarjali goste, naj spoznavajo lastno državo oziroma da so varna destinacija, in jih vabili k obisku. Uporaba novih tehnologij, ki se uporabljajo tudi v promocijske namene, je ključnega pomena za ohranjanje konkurenčnosti destinacij na trgu. Digitalizacija je prinesla številne nove priložnosti, poleg tega pa tudi izzive pri vključevanju novih tehnologij v promocijo destinacij.
Ključne besede: destinacijski marketing, digitalizacija, VR, platformna ekonomija, turistična destinacija
Objavljeno v DKUM: 05.10.2023; Ogledov: 448; Prenosov: 40
.pdf Celotno besedilo (29,07 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
Delo na črno in siva ekonomija v sezonskem delu v kmetijstvu : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Larisa Leskovšek Potočan, 2023, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo je namenjeno lažjemu razumevanju dela na črno in sive ekonomije na splošno kot tudi v kmetijstvu. Razloženo je, kaj je delo na črno, in prikazano, kako in v kakšni količini se pojavlja v različnih državah sveta. Obrazloženo je, kdaj in kdo so izjeme dela na črno in kateri državni organi opravljajo nadzor nad zakonitim delom. Prikazano je tudi, v kakšni meri so izvajali nadzore in koliko je bilo dejanskih kršitev. Opisano je tudi delo na črno v kmetijstvu in njegove pojavne oblike. Storjena je bila primerjava deleža dela na črno, ki se pojavlja po svetu, in dela na črno v kmetijstvu. Ugotavljala sem tudi, v katerih kmetijskih panogah se delo na črno največkrat pojavlja. Po celovitem pregledu dela na črno na splošno in v kmetijstvu sem se osredotočila še na sivo ekonomijo. Razložila sem pojem sive ekonomije in ugotovila, kje in v kakšnih oblikah se na svetu največkrat pojavlja. Nato sem se ponovno osredotočila na kmetijski sektor. Storjena je bila primerjava sive ekonomije v kmetijstvu v različnih evropskih državah. Poskušala sem poiskati tudi vzroke za njeno nastajanje in panoge, kjer se največkrat pojavlja. Kot zadnje sem opisala tudi ukrepe za preprečevanje oziroma zmanjšanje sive ekonomije in dodala nekaj predlogov, ki bi lahko k temu tudi pripomogli.
Ključne besede: delo na črno, siva ekonomija, kmetijstvo, sezonska dela, nezakonito delo, nadzor, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 22.09.2023; Ogledov: 520; Prenosov: 49
.pdf Celotno besedilo (766,89 KB)

8.
Filozofski vplivi na avstrijsko subjektivistično šolo ekonomije
Karmen Marguč, 2014, pregledni znanstveni članek

Opis: Ideje avstrijske subjektivistične šole ekonomije je mogoče razumeti s prepoznavanjem filozofskih vplivov, ki so prispevali k oblikovanju vodilnih misli takratnih ekonomistov. Zaradi omejenosti literature s tega področja bo predstavljen pregled filozofskih vplivov na avstrijsko šolo ekonomije in opravljena analitična raziskava morebitnih medsebojnih vplivov. Rezultati raziskave so pokazali, da so na avstrijsko šolo vplivali številni filozofi, kot so Aristotel, Brentano, Weber, in kritična usmerjenost do logičnih pozitivistov. V osnovnih temeljih ostaja šola zvesta Mengerjevim principom, zaradi česar je zanimiva za nadaljnjo, bolj analitično študijo.
Ključne besede: individualizem, filozofija, vpliv, ekonomija
Objavljeno v DKUM: 06.09.2023; Ogledov: 207; Prenosov: 0

9.
Vpliv digitalizacije na trg dela in vloga digitalnih veščin
Teodora Petrovska, 2023, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo preučuje vpliv digitalizacije na trg dela ter raziskuje pomembnost digitalnih veščin v današnji digitalni dobi. Hitri tehnološki napredki in vsa večja uporaba digitalnih orodij ter platform so temeljno preoblikovali način dela. Študija raziskuje učinke digitalizacije na trende zaposlovanja, zahteve za delo in splošno strukturo trga dela. Posebej se osredotoča na raziskovanje sprememb, ki jih digitalizacija prinaša v naravo dela, povpraševanje po veščinah ter izzive in priložnosti, ki jih to predstavlja za posameznike, organizacije in družbo. Ugotovitve raziskave bodo prispevale k boljšemu razumevanju vpliva digitalizacije na trg dela ter vlogo digitalnih veščin pri oblikovanju prihodnosti dela.
Ključne besede: Digitalizacija, trg dela, digitalne veščine, tehnološki napredek, tehnološke inovacije, digitalna transformacija, digitalna ekonomija, tehnološko opismenjevanje, zaposlovanje v digitalni dobi, avtomatizacija, umetna inteligenca.
Objavljeno v DKUM: 13.07.2023; Ogledov: 643; Prenosov: 102
.pdf Celotno besedilo (1,64 MB)

10.
Napredne tehnologije in metodologije za pametno proizvodnjo : magistrsko delo
Ana Bedrač, 2023, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi je predstavljen koncept pametne proizvodnje. Predstavljene so ključne značilnosti, ki po mnenju različnih avtorjev oblikujejo pametno proizvodnjo. Obravnavanih je več primerov oz. konceptov pametne proizvodnje, pri čemer se podrobneje osredotočamo na opredelitev pametne proizvodnje po avtorju A. Kusiaku. Predstavljene so ključne tehnologije in metodologije, ki so že v uporabi ali pa imajo velik potencial, da se bodo še uveljavile. Magistrska naloga vključuje sodobne trende na področju pametne proizvodnje. Izpostavljene so tehnologije in metodologije, ki so trenutno najsodobnejše, še posebej pa napredne proizvodne tehnologije, strojno učenje in tudi blokovne verige v povezavi z ekonomijo strojev. Nekatere od predstavljenih tehnologij in metodologij so obravnavane na praktičnih primerih.
Ključne besede: pametna proizvodnja, umetna inteligenca, strojno učenje, globoko učenje, blokovne verige, ekonomija strojev, veliki podatki, kibernetsko-fizični sistem, digitalni dvojček, internet stvari, pametni materiali.
Objavljeno v DKUM: 09.03.2023; Ogledov: 696; Prenosov: 107
.pdf Celotno besedilo (2,50 MB)

Iskanje izvedeno v 2.75 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici