| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
VPLIV RAZLIČNIH NAČINOV OBDELAVE TAL NA EKOLOŠKI ODTIS PRI OLJNI OGRŠČICI
Sašo Kebrič, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomskem delu smo vrednotili, kako vplivajo različni načini obdelave oljne ogrščice na okolje. Izračunali smo ekološki odtis, izpust ogljikovega dioksida in potencial globalnega segrevanja (GWP). Pri raziskovanju smo primerjali tri načine obdelave tal: konvencionalno obdelavo, konzervirajočo obdelavo in direktno setev, z namenom ovrednotiti, kateri način obdelave tal pri pridelavi oljne ogrščice je najprimernejši z okoljskega vidika. Praktični poskus se je izvedel na posestvu Perutnine Ptuj d.d. v kraju Podova. Rezultati kažejo, da je največjo obremenitev za okolje prinesla konvencionalna obdelava, z ekološkim odtisom (Sustainable Process Index oziroma SPI) 41,7 gha, sledita ji konzervirajoča obdelava, s SPI 37,6 gha in direktna setev s SPI 36,6 gha, ki je bila za okolje najmanj obremenjujoča. Pri primerjavi količine izpustov CO2 na enoto pridelka smo ugotovili, da je bil ta enak pri konvencionalni obdelavi in direktni setvi (0,46 kg/enoto) ter manjši pri konzervirajoči obdelavi (0,34 kg/enoto). Pri primerjavi obremenitve GWP na enoto proizvoda oljne ogrščice smo ugotovili, da je bila ta največja pri konvencionalni obdelavi tal (4,17 kg/enoto), manjša pri direktni setvi (1,94 kg/enoto) ter najmanjša pri konzervirajoči obdelavi tal (1,59 kg/enoto). Primerjava SPI na enoto pridelka pa je pokazala, da je ta največji pri direktni setvi (133,56 m2/enoto), nekoliko manjši pri konvencionalni obdelavi tal (126 m2/enoto) ter najmanjši pri konzervirajoči obdelavi tal (97,58 m2/enoto). Zaključujemo, da se je v tem poskusu konzervirajoč način obdelave tal izkazal za najprimernejšega.
Ključne besede: ekološki odtis, izpust ogljikovega dioksida, potencial globalnega segrevanja, obdelava tal
Objavljeno: 12.10.2016; Ogledov: 934; Prenosov: 86
.pdf Celotno besedilo (1,95 MB)

2.
Ekološki odtis Mestne občine Maribor
Patricija Tjukajev, 2017, izvirni znanstveni članek

Opis: Varovanje okolja in ohranjanje narave sta danes nepogrešljivi temi, ko je govora o prihodnosti človeka na Zemlji. Sodobna družba se reševanja tega problema loteva z najrazličnejšimi raziskavami in ukrepi, s katerimi želi izboljšati ali vsaj ohraniti stanje okolja. Reševanja stanja okolja se lahko lotevamo na različnih nivojih, na podlagi različnih raziskav, od katerih je bolj popularna metoda ekološkega odtisa. Ta nam pokaže, koliko okoljskih virov imamo, v primerjavi s tem, koliko jih dejansko porabimo. V članku je predstavljen izračun ekološkega odtisa na primeru Mestne občine Maribor, ki do sedaj še ni bil narejen. V rezultatih so podani konkretni ukrepi, s katerimi bi v občini lahko zmanjšali pritiske na okolje, hkrati pa pri tem ne bi zapostavljali ekonomskih in socialnih interesov občine. Zaradi skromne metodologije zbiranja podatkov v Mestni občini Maribor so predstavljeni tudi vsi pomanjkljivi podatki, ki so nujni za izračun ekološkega odtisa, in bi utegnili občini koristiti v prihodnje, če bi se posluževali te metode.
Ključne besede: biokapaciteta, ekološki odtis, ekološki primanjkljaj, trajnostni razvoj, Mestna občina Maribor
Objavljeno: 17.04.2018; Ogledov: 344; Prenosov: 62
.pdf Celotno besedilo (310,17 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici